APDEJT.si

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir za leto 2025 zaradi njenih prizadevanj za obnovo demokracije v Venezueli. Nobelov odbor ji je pripisal zasluge za ohranjanje 'plamena demokracije v naraščajoči temi'. Kljub nominacijam Donald Trump nagrade ni prejel, čeprav so ga nekateri hvalili za prizadevanja pri reševanju kompleksnih kriz.

Nobelovo nagrado za mir za leto 2025 je prejela venezuelska političarka Maria Corina Machado, kar je sprožilo kritične odzive Bele hiše, ki trdi, da je Nobelov komite dal prednost politiki pred mirom. Donald Trump je bil razočaran, ker ni prejel nagrade. Združeni narodi so pozdravili izbiro Machadove.

Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir zaradi njenega neutrudnega dela pri spodbujanju demokratičnih pravic v Venezueli. Nobelov odbor je poudaril njeno neomajno prizadevanje za ohranjanje plamena demokracije v vse večji temi. Kljub temu, da ji je bila onemogočena kandidatura na predsedniških volitvah leta 2024 proti Nicolasu Maduru, njeno delo ostaja izjemnega pomena.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025 za njeno neutrudno promocijo demokracije. Norveški Nobelov odbor jo je pohvalil kot poenotitveno figuro v venezuelski politični opoziciji in kot izjemen primer civilnega poguma v Latinski Ameriki. Machado je ob prejemu nagrade izrazila šokiranost.

Norveški Nobelov odbor je podelil Nobelovo nagrado za mir za leto 2025 venezuelski opozicijski voditeljici Marii Corini Machado za njeno neutrudno delo pri spodbujanju demokratičnih pravic. Odbor je njeno delo označil za izjemen primer državljanske hrabrosti v Latinski Ameriki.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025. Norveški Nobelov odbor je sporočil, da Machado ohranja plamen demokracije prižgan sredi naraščajoče teme. 58-letna Machado je bila nagrajena za njeno neutrudno delo pri promociji demokratičnih pravic venezuelskega ljudstva in za njeno obrambo svobode in demokracije.

Norveški Nobelov komite je Maríi Corini Machado, venezuelski opozicijski političarki, podelil Nobelovo nagrado za mir za leto 2025. Utemeljitev komiteja je, da Machado 'ohranja plamen demokracije prižgan sredi naraščajoče teme'.

Prejem Nobelove nagrade za mir s strani Maríe Corine Machado je sprožil mešane odzive. Machado se je počutila počaščeno in nagrado pripisala venezuelskemu ljudstvu. Chavizem je nagrado označil za politično motivirano in jo povezal z vplivom ameriškega državnega sekretarja. Podporniki poudarjajo, da nagrada predstavlja podporo demokraciji v Venezueli in nasprotuje poskusom prikrivanja Madurovega režima. Nekateri Venezuelci so izrazili nestrinjanje in poudarili njen poziv k sankcijam proti Venezueli v preteklosti.

Medtem ko Trump odkrito izraža željo po prejemu Nobelove nagrade za mir in uživa podporo posameznikov, kot je Benjamin Netanyahu, se pojavljajo ugibanja o njegovih možnostih in morebitnih posledicah, če nagrade ne bi prejel. Norveška naj bi se pripravljala na morebitne Trumpove odzive, če ne bo prejel nagrade. Razpravlja se o drugih kandidatih in potencialnih dobitnikih za leto 2025, vključno z dogovorom med Izraelom in Hamasom ter humanitarnimi organizacijami.

Po dogovoru o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom so se obnovili pozivi, da bi Donald Trump prejel Nobelovo nagrado za mir. Benjamin Netanyahu je ponovil, da si Trump zasluži nagrado zaradi svojega načrta za končanje vojne v Gazi. Keir Starmer ni želel komentirati, ali si Trump zasluži nagrado, pohvalil pa je dogovor o prekinitvi ognja. Stavnice sicer napovedujejo Trumpovo zmago.

Predsednik Emmanuel Macron naj bi v naslednjih dveh dneh imenoval svojega šestega premierja v dveh letih, kar je presenetilo trg, ki je pričakoval razpis predčasnih volitev. Po odstopu premierja se pričakuje, da bo Macron novega imenoval do petka zvečer.

Donald Trump je napovedal dogovor med Izraelom in Hamasom za prekinitev vojne, ki so ga potrdile obe strani in Katar. Indijski premier Modi je pozdravil dogovor o prvi fazi Trumpovega mirovnega načrta za Gazo. Obstaja celo možnost, da bi Trump prejel Nobelovo nagrado za mir.

Urad francoske narodne skupščine je zavrnil predlog za ustavno obtožbo predsednika Emmanuela Macrona in ga označil za "nedopustnega".

Kanadski premier Mark Carney si je med obiskom v Washingtonu prizadeval pridobiti naklonjenost Donalda Trumpa z nošenjem rdeče kravate in šaljivimi komentarji o morebitni priključitvi Kanade Združenim državam Amerike. Hkrati je bil Trump pohvaljen kot "transformacijski predsednik", zaslužen za vzpostavitev "miru" med Indijo in Pakistanom. Pri tem je LeBlanc nakazal na možnost hitrih dogovorov v zvezi s carinami.

Evropska unija načrtuje uvedbo 50-odstotnih carin na uvoz jekla iz celega sveta, da bi dolgoročno zaščitila svojo jeklarsko industrijo. Predlog naj bi predložila Evropska komisija.

V Arnhemu so propalestinski aktivisti organizirali protest z baklami in ognjemetom, v Londonu pa je potekala tiha procesija. V Sarajevu načrtujejo protest prihodnje leto. Policija v Sydneyju je poskušala preprečiti propalestinski pohod. Protesti so potekali tudi v Evropi, vključno z Amsterdamom, kjer je 250.000 ljudi zahtevalo konec podpore Izraelu s strani nizozemske vlade. Škotski rektor je posvaril protestnike pred opravičevanjem nasilja nad nedolžnimi. Med protesti so propalestinski študenti vzklikali antisemitske slogane, laburistična ministrica pa se je na televiziji soočila z vprašanji o antisemitizmu protestov.

Brazilski predsednik Lula da Silva je v telefonskem pogovoru pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa k odpravi 40-odstotne carine na brazilsko blago in drugih omejevalnih ukrepov. Trump je na Truth Social objavil, da sta se pogovarjala predvsem o gospodarstvu in trgovini med državama. Dogovorila sta se za srečanje v živo.

V Egiptu so se začela posredna pogajanja med Izraelom in Hamasom o Trumpovem mirovnem načrtu za Gazo, ki predvideva prekinitev vojne. Trump je izrazil optimizem glede dogovora, rekoč, da Hamas sprejema pomembne stvari. Kljub temu ostajajo pomembne razlike, ki bi lahko ogrozile dogovor. Pogajanja potekajo ob drugem obletnici operacije Inundacija Al Aqsa.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja manj kot mesec dni po imenovanju, po ostrih kritikah na račun njegove nove vlade. Predsednik Emmanuel Macron je sprejel njegov odstop, a mu dal 48 ur za "zadnja pogajanja" in rešitev vlade, sicer grozi z razpustitvijo. Politični odzivi vključujejo pozive k spoštovanju volje francoskih volivcev in kritike Macrona zaradi politične krize.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da bi moralo izraelsko bombardiranje Gaze prenehati, da bi omogočili dogovor o izpustitvi talcev, ki jih zadržuje Hamas. Pogovori med izraelskimi in Hamasovimi predstavniki naj bi potekali v egipčanskem letovišču Sharm el-Sheij.