APDEJT.si

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po poročanju New York Timesa odobrila Cii izvajanje tajnih operacij v Venezueli. Trump je potrdil, da je dal zeleno luč za tovrstne aktivnosti, katerih cilj je omejiti nezakonite migracije in preprečiti tihotapljenje mamil. Medijske hiše poročajo, da se analizirajo tudi morebitni napadi na narkokartele. Predsednik Trump ni izključil možnosti usmrtitve venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Maduro je obsodil poskuse državnega udara, ki jih po njegovem mnenju spodbuja Washington, da bi si prilastil venezuelske naftne vire.

Po poročanju različnih medijev, ki se sklicujejo na The New York Times, naj bi administracija Donalda Trumpa tajno odobrila Cii izvajanje prikritih, celo smrtonosnih operacij v Venezueli in na Karibih z namenom strmoglavljenja Nicolása Madura.

Svetovno prvenstvo v nogometu leta 2026 se bo odvijalo z razširjeno udeležbo 48 ekip, nekatere države pa so si že zagotovile nastop na tem tekmovanju. Članki poročajo o tem, katere države so se že kvalificirale in kdaj bo potekal žreb.

V Gazi je prišlo do nasilja, ki ogroža prekinitev ognja, ki jo je spodbudil Donald Trump. Izraelska vojska je ubila šest Palestincev v bližini nove 'rumene črte' v Gazi. Palestinska civilna zaščita poroča o smrtnih žrtvah po izraelskem ognju v dveh ločenih incidentih vzhodno od mesta Gaza in vzhodno od Khan Younisa. Devet Palestincev je umrlo, več deset pa je bilo ranjenih v izraelskih napadih na različnih območjih južnega območja Gaze. Pet od šestih ubitih je umrlo med pregledovanjem svojih domov v okrožju Shujaiya v mestu Gaza.

Donald Trump je sporočil, da je ameriška vojska izvedla nov napad na domnevni čoln za prevoz mamil blizu obale Venezuele, pri čemer je umrlo šest ljudi. Trump je poudaril, da naj bi bila plovba povezana z 'Organizacijo, označeno za teroristično'.

Venezuela je zaprla svoje veleposlaništvo na Norveškem tri dni po tem, ko je bila opozicijska voditeljica María Corina Machado nagrajena z Nobelovo nagrado za mir. Podelitev nagrade je sprožila kritike venezuelskega režima Nicolása Madura in ponovno definiranje mednarodnih zavezništev države.

Kubanski disident José Daniel Ferrer je po izpustitvi iz zapora na Kubi prispel v Združene države Amerike. Informacijo je potrdil ameriški državni sekretar Marco Rubio. Ferrer se je izgnanstvu v Miami pridružil po letih boja in zapora na Kubi.

Donald Trump je prispel v Izrael, kjer so ga sprejeli kot heroja. Srečal se je z družinami izpuščenih talcev. Izraelski predsednik Isaac Herzog je Trumpu sporočil, da mu bo podelil najvišje izraelsko civilno odlikovanje za njegovo posredovanje pri dogovoru o talcih in prekinitvi ognja.

Podpredsednik Združenih držav Amerike je izjavil, da bi lahko bili izraelski talci, ki jih zadržuje Hamas v Gazi, izpuščeni "vsak trenutek". Prav tako je poudaril, da bo 200 ameriških vojakov, ki bodo napoteni v Izrael, nadziralo prekinitev ognja v Gazi. Administracija Trump naj bi izvajala pritisk za zagotovitev prihodnje stabilnosti v Gazi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ponovno imenoval Sébastiena Lecornuja za premierja, kar je poteza, ki po mnenju nekaterih analitikov poglablja politični razkol med Macronom, drugimi političnimi strankami in prebivalstvom. Ponovno imenovanje prihaja v času, ko se Macron sooča z vse večjimi izzivi in kritičnimi ocenami njegovega vodenja, nekateri pa menijo, da bi neuspeh Lecornuja lahko pomenil resne težave za Macrona in celotno državo. Komentarji poudarjajo, da se Macron, ki je nekoč veljal za politično čudo, zdaj sooča s krizo vodenja in mu grozi, da bo propadel zaradi lastne želje po moči.

Po tem, ko je bila Marija Corina Machado nagrajena z Nobelovo nagrado za mir, so se v Venezueli povečale napetosti. Predsednik Nicolás Maduro je odgovoril z vojaškimi vajami, kar je bila reakcija na ameriško prisotnost v Karibskem morju. Machado je izrazila optimizem glede prihodnosti Venezuele in posvetila nagrado venezuelskemu ljudstvu in predsedniku Trumpu. Poudarila je tudi, da bo padec Madura imel posledice za Španijo.

Po prejemu Nobelove nagrade za mir je Maria Corina Machado izrazila hvaležnost za mednarodno podporo in poudarila, da je nagrada spodbuda za boj za svobodo. Objavljen je bil tudi video posnetek trenutka, ko je bila obveščena o nagradi. Javier Milei ji je čestital, Paulo Rangel pa jo je označil za velik zgled svetu.

Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir zaradi njenega neutrudnega dela pri spodbujanju demokratičnih pravic v Venezueli. Nobelov odbor je poudaril njeno neomajno prizadevanje za ohranjanje plamena demokracije v vse večji temi. Kljub temu, da ji je bila onemogočena kandidatura na predsedniških volitvah leta 2024 proti Nicolasu Maduru, njeno delo ostaja izjemnega pomena.

Maria Corina Machado, venezuelska opozicijska voditeljica, je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025 za njeno neutrudno delo pri promociji demokratičnih pravic v Venezueli in prizadevanja za mirno tranzicijo iz diktature v demokracijo. Nobelov odbor jo je označil za ključno in povezovalno figuro venezuelske demokratične opozicije.

Maria Corina Machado je po prejemu Nobelove nagrade za mir leta 2025 dejala, da jo posveča Donaldu Trumpu, ki ga je označila za pogumnega in vizionarja zaradi njegove podpore venezuelski opoziciji proti Maduru. Bela hiša je ponovila kritike, češ da je Nobelov odbor zanemaril Trumpove dosežke pri sklepanju dogovorov in reševanju življenj.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025 za njeno neutrudno promocijo demokracije. Norveški Nobelov odbor jo je pohvalil kot poenotitveno figuro v venezuelski politični opoziciji in kot izjemen primer civilnega poguma v Latinski Ameriki. Machado je ob prejemu nagrade izrazila šokiranost.

Norveški Nobelov odbor je podelil Nobelovo nagrado za mir za leto 2025 venezuelski opozicijski voditeljici Marii Corini Machado za njeno neutrudno delo pri spodbujanju demokratičnih pravic. Odbor je njeno delo označil za izjemen primer državljanske hrabrosti v Latinski Ameriki.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir za leto 2025 zaradi njenih prizadevanj za obnovo demokracije v Venezueli. Nobelov odbor ji je pripisal zasluge za ohranjanje 'plamena demokracije v naraščajoči temi'. Kljub nominacijam Donald Trump nagrade ni prejel, čeprav so ga nekateri hvalili za prizadevanja pri reševanju kompleksnih kriz.

Norveški Nobelov komite je Maríi Corini Machado, venezuelski opozicijski političarki, podelil Nobelovo nagrado za mir za leto 2025. Utemeljitev komiteja je, da Machado 'ohranja plamen demokracije prižgan sredi naraščajoče teme'.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025. Norveški Nobelov odbor je sporočil, da Machado ohranja plamen demokracije prižgan sredi naraščajoče teme. 58-letna Machado je bila nagrajena za njeno neutrudno delo pri promociji demokratičnih pravic venezuelskega ljudstva in za njeno obrambo svobode in demokracije.