APDEJT.si

Po raziskavi centra Pew Research Center kar 80 % Latinoameričanov v Združenih državah meni, da politike predsednika Donalda Trumpa škodijo hispanski skupnosti, 71 % pa jih meni, da je Trump pretiraval z deportacijami. Raziskava, ki je zajela več kot 8000 odraslih, analizira, kako Latinoameričani dojemajo svoj položaj v državi med drugim mandatom Donalda Trumpa in primerja te zaznave s prvim obdobjem (2017-2021).

V Nigeriji je bila izvedena nova množična ugrabitev, v kateri je po navedbah krščanske skupine ugrabljenih 315 učencev in učiteljev iz šole St. Mary's v zvezni državi Niger. To je že druga tovrstna ugrabitev v enem tednu, kar povečuje zaskrbljenost glede varnostnih razmer v državi. Za ugrabitve še ni prevzel nihče odgovornosti. Pred tem so neznanci ugrabili 25 deklet v sosednji zvezni državi Kebbi.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je sprejel novoizvoljenega župana New Yorka, Zohrana Mamdanija, v Beli hiši in mu obljubil podporo. Trump je poudaril, da bo sodeloval z Mamdanijem za dobrobit mesta, kljub preteklim nesoglasjem. Poleg tega je Trump izjavil, da bi moral Zelenski doseči sporazum glede konflikta že pred letom ali dvema.

Kubanska televizija bo predvajala posebno oddajo »El Pueblo de Cuba denuncia al Toque« na Cubavisión in Caribe, v kateri naj bi obravnavali proteste. Oddaja bo na sporedu po koncu osrednje televizijske informativne oddaje NTV.

Adão Francisco Correia de Almeida je bil soglasno izvoljen za novega predsednika angolske nacionalne skupščine. Poslanci so ga podprli s 198 glasovi za, brez glasu proti ali vzdržanih glasov. Izvolitev je potekala na prvi redni plenarni seji IV. zakonodajnega zasedanja V. zakonodajne skupščine. Virgílio Tyova iz MPLA je dejal, da se z Almeidom začenja nov cikel.

Kreml je izrazil upanje, da bo do novega srečanja med Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom prišlo takoj, ko bodo izpolnjene potrebne priprave. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da je trenutno skoraj nemogoče napovedati, kdaj bodo pogoji za srečanje izpolnjeni.

Združene države Amerike so napovedale nove omejitve vizumov in migracijske sankcije za posameznike v Nikaragvi, ki naj bi omogočali nezakonito priseljevanje v ZDA. Ukrepi so usmerjeni proti lastnikom, vodstvenim delavcem in visokim uradnikom transportnih podjetij, potovalnih agencij in turističnih operaterjev, ki pomagajo tujcem pri nezakonitem priseljevanju v ZDA. Ameriški State Department je sporočil, da bodo sankcije še dodatno okrepili pritisk na tiste, ki izkoriščajo migrante.

Po prvem krogu predsedniških volitev v Čilu, v katerem je kandidatka leve vlade le za las zmagala, se država sooča z obratom v desno.

Oblasti v Gazi in predstavniki Združenih narodov so opozorili na poslabšanje zdravstvenih razmer po dveh letih bombardiranja in zaradi blokade. Generalni direktor Ministrstva za zdravje v Gazi, Munir Al-Barš, je dejal, da Izrael ne spoštuje sporazuma o prekinitvi ognja in je dovolil vstop le 60 tovornjakom z zdravili.

V Čilu so potekale prve predsedniške volitve leta 2025. V drugi krog, ki bo decembra, sta se uvrstila Jeannette Jara in José Antonio Kast. Čilski volilni servis je objavil preliminarne rezultate predsedniške tekme.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ameriškega predsednika Donalda Trumpa označil za »barbara« zaradi vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju in Tihem oceanu. Petro je dejal, da je to dejanje agresija proti Latinski Ameriki in da ZDA pod pretvezo boja proti narkotikom izvaja zločine proti človečnosti.

Rodrigo Paz Pereira je bil v soboto inavguriran kot predsednik Bolivije, s čimer se je zaključilo skoraj 20 let vladavine levice. Paz je napovedal oster pristop glede hidrokarbur, vključno s kazenskimi postopki za "izdajo države" proti tistim, ki ovirajo logistiko.

V Združenih državah Amerike je prišlo do velikih motenj v zračnem prometu, saj so bili odpovedani ali zamujeni več kot 5.000 poletov. Do tega je prišlo zaradi delnega zaprtja ameriške vlade, ki je povzročilo zmanjšanje števila kontrolorjev zračnega prometa in osebja za varnost. Zvezna uprava za letalstvo je zato odredila letalskim družbam, da zmanjšajo svoje operacije na nekaterih najpomembnejših letališčih v državi. Ukrep je namenjen razbremenitvi kontrolorjev zračnega prometa, vendar je prizadel tisoče potnikov in povzročil kaos na letališčih.

Peru je izgnal kubanskega ambasadorja Carlosa Zamoro, potem ko so oblasti preiskovale njegove dejavnosti. Zamora naj bi bil po navedbah nekdanjih kubanskih obveščevalcev šolan vohun KGB. Izgon je povzročil napetosti v diplomatskih odnosih med Perujem in Kubo.

Iransko veleposlaništvo je zatrdilo, da so obtožbe o načrtovanju atentata na izraelsko veleposlanico v Mehiki medijska izmišljotina, katere cilj je škodovati odnosom med Iranom in Mehiko. Mehiška vlada je zanikala, da bi prišlo do poskusa atentata, kljub obtožbam ZDA in Izraela. Ameriška obveščevalna služba je pred tem trdila, da so iranski operativci iskali cilje v Latinski Ameriki, kjer ima Teheran zavezništvo z Nicolásom Madurom.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ameriškega politika Donalda Trumpa označil za »sovražnika človeštva«. Petro je izrazil kritike na račun Trumpovega zanikanja podnebnih sprememb. Izjava je bila podana v kontekstu prihajajoče konference COP30.

Republikanci v senatu so blokirali dvostranski zakon, ki bi zahteval odobritev kongresa za vojaško akcijo proti Venezueli. Glasovanje je bilo tesno, kar kaže na deljenost glede te problematike. Razprava o omejitvi predsednikovih vojnih pooblastil je sledila nedavnim poročilom o povečanju ameriških vojaških sil.

Republikanci v ameriškem senatu so blokirali resolucijo, ki bi omejila predsednika Trumpa pri vojaškem posredovanju v Venezueli brez odobritve kongresa. Predlog zakona je sledil nedavnim napadom na tihotapske ladje v Karibskem morju in Tihem oceanu, vendar ni dobil zadostne podpore za sprejetje. S tem je Trumpu omogočeno izvajanje vojaških akcij v Venezueli brez predhodnega soglasja kongresa.

Dominikanska republika je s podporo Združenih držav Amerike preložila deseti Ameriški vrh na leto 2026, da bi zagotovila širšo in bolj reprezentativno udeležbo držav v regiji. Odločitev je bila sprejeta zaradi razlik med državami, pri čemer so se z njo strinjali tudi ključni partnerji, vključno z ZDA.

Papež Leon XIV. je pozval k iskanju dialoga med Združenimi državami Amerike in Venezuelo glede napetosti v Karibskem morju. Pozval je vladi obeh držav k pogovorom za rešitev sporov.