APDEJT.si

Slovaški premier Robert Fico se je v Pekingu srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Fico je izjavil, da želi Slovaška normalizirati odnose z Moskvo in povečati uvoz ruskega plina preko plinovoda TurkStream. Evropska komisija je poudarila, da Fico na srečanju s Putinom ne predstavlja Evropske unije. Putin je dejal, da Rusija nikoli ni nasprotovala vstopu Ukrajine v EU, vendar pa je proti članstvu Ukrajine v Natu.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta okrepila pozive zaveznikom, naj Kijevu zagotovijo konkretna varnostna jamstva. Rutte je poudaril, da Nato ne bo dopustil Rusiji, da bi si prisvojila niti centimeter ukrajinskega ozemlja, ter dodal, da se podpora Nata Ukrajini povečuje. Nato pripravlja dvostopenjski načrt za zagotovitev varnosti Ukrajine.

Nato je napovedal začetek operacije "Vzhodna straža" (Eastern Sentry) kot odziv na vdore ruskih dronov v zračni prostor Poljske. Cilj operacije je okrepiti varnost in obrambo vzhodnega krila zavezništva. Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, in vrhovni poveljnik Nata za Evropo, ameriški general Alexus G. Grynkewich, sta na tiskovni konferenci uradno naznanila začetek operacije.

Francija je poklicala italijansko veleposlanico v Parizu, Emanuelo D'Alessandro, zaradi "nesprejemljivih" izjav italijanskega podpredsednika vlade Mattea Salvinija, ki je francoskega predsednika Emmanuela Macrona pozval, naj gre v Ukrajino s čelado in puško.

Belorusija in Rusija bosta med skupnimi vojaškimi vajami Zapad-2025 vadili načrtovanje uporabe jedrskega orožja in raket Oreshnik. Beloruski obrambni minister Viktor Hrenin je sporočil, da bo beloruska vojska vadila tudi nameščanje balističnih raket Oreshnik, ki lahko nosijo jedrske bojne glave.

Poljska vlada je sporočila, da so sestreljeni droni prišli iz Rusije, kar je prvi takšen primer na ozemlju Nata. Zaradi vse pogostejših vdorov dronov v poljski zračni prostor je Poljska zaprosila za posvetovanja z Natom. Ukrajinski predsednik Zelenski je dejal, da je incident nevaren precedens za Evropo in poziva k odločnemu odzivu. Obstajajo indici, da je Rusija namerno kršila poljski zračni prostor.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je izjavil, da se Poljska ne bo pustila ustrahovati z ruskimi droni, s čimer je poudaril dolgo zgodovino države pri upiranju tujim grožnjam. Analize tudi kažejo, da Kremelj uporablja strategijo eskalacije proti Zahodu s pomočjo dronov in raket, usmerjenih proti ciljem v Ukrajini in Poljski.

Po odkritju ruskega drona z eksplozivom, ki je preletel glavno mesto Vilno in pristal v vojaški bazi, je Litva zaprosila Nato za pomoč pri okrepitvi zračne obrambe. V zadnjem mesecu sta v litovski zračni prostor vstopila dva ruska drona.

Predsednik Evropskega sveta, Antoniu Košta, je po srečanju z latvijsko premierko Eviko Siliño izjavil, da Rusija ne predstavlja grožnje samo Evropi, ampak tudi ZDA in širše, vse do Pacifika. Koštova izjava poudarja globalni doseg ruske nevarnosti.

Letalo, ki je prevažalo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, je bilo v nedeljo popoldne zaradi domnevnih ruskih motenj signala GPS prisiljeno pristati na letališču v Plovdivu v Bolgariji. Pilot je, ker ni imel dostopa do navigacijskega sistema GPS, uporabil papirnate zemljevide za varen pristanek. Finančni časopis Financial Times je poročal o sumu ruske interference.

Okoli zasebne rezidence ruskega predsednika Vladimirja Putina v Valdaju v Novgorodski regiji je nameščenih najmanj 12 sistemov protiletalske obrambe. Satelitski posnetki kažejo, da je območje okoli rezidence močno zaščiteno, večinoma s sistemi Pancir-S1. Po navedbah medijev naj bi v rezidenci živela tudi Putinova domnevna ljubica Alina Kabajeva z otroki.

Latvija bo z najmanj dvema milijonoma evrov podprla mehanizem zveze NATO za nakup orožja Ukrajini. Premierka Evika Siliņa je novinarjem po seji vlade dejala, da bo Latvija namenila sredstva za ta namen.

Na vzhodu Poljske, v Lublinski vojvodini blizu meje z Belorusijo, je na žitnem polju strmoglavil dron. Poljski mejni organi so našli razbitine drona z oznakami v cirilici. To je zadnji v vrsti podobnih incidentov v državi članici NATA, ki meji na Ukrajino.

V Rigo so prispele ladje prve stalne pomorske skupine NATO (SNMG1), vključno z nizozemsko fregato "De Ruyter" in nemško oskrbovalno ladjo "Rhön". Obisk, ki poteka od petka do ponedeljka, poudarja Natovo prisotnost in podporo baltskemu območju.

Ameriški predstavniški dom je potrdil spremembo zakona o financiranju nacionalne obrambe (NDAA) za leto 2026, s ciljem okrepitve pobude za varnost Baltika. Spremembo so podprli tako demokratski kot republikanski kongresniki. Pobuda naj bi zagotovila nadaljnjo podporo ZDA baltskim državam.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po približno letu dni imenoval generalpodpolkovnika Anatolija Krivonožka za poveljnika zračnih sil Ukrajine. To imenovanje končuje obdobje brez vodje na tem ključnem položaju.

Na celotnem ozemlju Latvije se začenjajo obsežne državne obrambne vaje "Namejs 2025", ki jih organizirajo Nacionalne oborožene sile. V vajah bo sodelovalo približno 12.000 latvijskih in zavezniških vojakov ter pripadnikov nacionalne garde.

Na Poljskem so to poletje zabeležili močan porast poskusov nezakonitega prečkanja meje z Belorusijo. Od junija do avgusta so mejni policisti zaznali 13.800 poskusov nezakonitega prehoda iz Belorusije, medtem ko so v enakem obdobju lani zabeležili 7.500 takih primerov, je sporočilo poljsko notranje ministrstvo. Povečanje števila migrantov predstavlja izziv za poljske oblasti.

General Rustams Ļubajevs, poveljnik litvanske državne mejne straže, je izrazil zaskrbljenost glede učinkovitosti latvijske meje pri preprečevanju nelegalnih migracij. Opozoril je, da je Latvija postala 'luknja' na zunanji meji Evropske unije in da potrebuje pomoč pri obvladovanju sekundarnih migracij. Ļubajevs je poudaril, da bi morala Litva vključiti pomoč latvijskim mejnim organom, saj se ti soočajo z večjimi izzivi pri preprečevanju nezakonitih migracij kot njihovi kolegi v Litvi in na Poljskem.

Latvijski zunanji urad aktivno sodeluje z ameriškim Kongresom, da bi zagotovil ohranitev ameriškega financiranja obrambe Latvije. Premierka Evika Siliņa je poudarila, da so v Latviji pravočasno prepoznali tveganja, povezana z morebitno opustitvijo številnih projektov s strani ZDA zaradi varčevalnih ukrepov.