APDEJT.si

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval k izgonu Hamasa iz regije po glasovanju Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN). Razpravljalo se je tudi o razlogih, zakaj so ultraortodoksni Judje proti novačenju v izraelsko vojsko.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval sosednje države, da se pridružijo Izraelu pri izgonu Hamasa iz regije, potem ko je Varnostni svet ZN podprl mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je ponovil svoje nasprotovanje palestinski državi na katerem koli ozemlju, kar je sprožilo jezo izraelskih desničarjev.

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

V izraelskem zračnem napadu na begunsko taborišče v bližini mesta Sidon v južnem Libanonu je bilo ubitih najmanj 13 ljudi, po nekaterih virih pa celo 15 ali 25. Izrael trdi, da je ciljal na pripadnike Hamasa, ki pa zanika prisotnost v taborišču. Hezbollah naj bi kršil prekinitev ognja, Izrael pa napoveduje napade na Hamas, kjerkoli se nahaja.

Varnostni svet ZN je potrdil načrt ZDA za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi in morebitno pot do palestinske države. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil navdušenje in trdi, da bo to pripeljalo do nadaljnjega miru po svetu.

Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.

Palestinska oblast je pozdravila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ki jo je predlagala ZDA, in poudarila nujnost njene takojšnje uveljavitve. Izrael je izrazil upanje na mir in blaginjo po glasovanju v ZN, ki predvideva napotitev mednarodnih sil.

Izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir je pozval premierja Netanjahuja, naj aretira palestinskega predsednika Mahmuda Abasa in izvede "ciljne likvidacije" palestinskih uradnikov, če bo OZN podprl palestinsko državo. Palestinsko zunanje ministrstvo je obsodilo Ben-Gvirjevo spodbujanje k umoru Abasa. ZN je sprejel ameriški načrt za Gazo, ki vključuje določbe o palestinski državnosti.

Po poročilih je v izraelskih zaporih od oktobra 2023 umrlo najmanj 98 Palestincev zaradi mučenja in zanemarjanja. Organizacija Physicians for Human Rights – Israel (PHR-I) opozarja na politiko prisilnih izginotij, ki jo izvaja izraelska vojska. Hkrati pa so Palestinci izpostavljeni porastu napadov izraelskih naseljencev. Izraelski minister Ben-Gvir poziva k uboju uradnikov Palestinske oblasti, če ZN podpre palestinsko državo.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila Združene Amerika in katere cilj je preseči krhko premirje v Gazi.

V Gazi so izraelske sile ubile najmanj tri Palestince, medtem ko območje prizadenejo močne poplave. Poleg tega so izraelske sile obtožene 282 kršitev premirja v enem mesecu. Gazeški uradniki trdijo, da je Izrael z neusmiljenimi napadi prekinil premirje, pri čemer je bilo ubitih na stotine Palestincev. Med 10. oktobrom in 10. novembrom naj bi izraelske sile premirje kršile najmanj 282-krat, z zračnimi napadi, topniškim ognjem in neposrednim streljanjem po celotnem območju Gaze.

V izraelskem obstreljevanju vzhodno od Khan Junisa na jugu območja Gaze so bili ubiti trije Palestinci, so sporočili iz zdravstvenega kompleksa Naser.

Mirovne sile ZN (UNIFIL) v južnem Libanonu so sporočile, da je izraelski tank streljal na njihove enote v bližini izraelske položaja znotraj Libanona. V incidentu ni bil nihče poškodovan, ZN pa so ga označili za resno kršitev.

Prvo močno zimsko deževje je povzročilo poplave v velikem šotorskem taborišču Muwasi v Gazi, uničilo začasna bivališča in poslabšalo humanitarne razmere.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je potrdila zaseg tankerja Talara, ki pluje pod zastavo Marshallovih otokov, v Hormuški ožini. Tanker je bil zasežen zaradi domnevnih kršitev, vključno s prevozom nedovoljenih petrokemičnih izdelkov, namenjenih v Singapur. Zaseg se je zgodil ob obali Makrana na jugovzhodu Irana, tanker pa je bil na poti iz Združenih arabskih emiratov.

V bližini Nablusa je bil ubit palestinski deček, še en pa je bil ranjen, ko so izraelske sile vdrle v staro taborišče Askar vzhodno od Nablusa. Izraelske sile so prav tako vdrle v taborišče Deheisheh.

V kraju Carlos Spegazzini v občini Ezeiza v Argentini je v petek prišlo do eksplozije v kemični tovarni, ki je povzročila močan požar. Direktor argentinske Zvezne agencije za nujne primere, Santiago Hardie, je za CNN povedal, da je do eksplozije prišlo v kemični tovarni. Po poročilih naj bi bilo okoli 20 ljudi ranjenih.

Predsednik sindikata veletrgovcev z živili je izjavil, da naj bi bil pakistanski riž potrošnikom na voljo po regulirani ceni 66.300 iranskih tomanov. Pričakujejo, da bo ta ukrep uravnotežil trg iranskega riža.

Švedska policija je sporočila, da zaenkrat meni, da petkovo trčenje avtobusa v pešce v Stockholmu, v katerem so umrle tri osebe, ni bilo namerno.

Japonska je uradno protestirala, ker je Kitajska svojim državljanom svetovala, naj se izogibajo obisku Japonske. Japonska je tudi poklicala kitajskega veleposlanika zaradi komentarjev kitajskega generalnega konzula v Osaki glede Tajvana. Napetosti so se povečale po izjavah premierke Sanae Takaichi glede Tajvana.