APDEJT.si

Večja količina humanitarne pomoči je dosegla Gazo, potem ko je Izrael po več mesecih dovolil vstop približno 100 tovornjakom s pomočjo. Kljub temu pa poročila iz Gaze še vedno opisujejo nečloveške razmere, kjer otroci trpijo zaradi lakote. Humanitarne organizacije so kritične do izraelske politike omejevanja pomoči in opozarjajo, da so dnevne zaloge nujno potrebne. Izraelska vojska je sicer napovedala "taktične premire" za lažjo distribucijo pomoči, vendar pa so zračne dobave hrane, ki jih je izvedel Izrael, označene kot predstava, nevarna in ne dosegajo pravih ljudi, kar je kritiziral tudi UNICEF.

Medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump igral golf v Škotski, so v mestih kot sta Aberdeen in Turnberry potekali množični protesti. Sindikati in nevladne organizacije so pozvali k protestom proti Trumpu, ki je prvi cel dan svojega obiska v državi preživel na igrišču za golf pod okrepljenim varnostnim nadzorom. Na ulicah se je zbralo več sto protestnikov.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v intervjuju za "Fox News" izjavil, da predsednik Donald Trump izgublja potrpežljivost z Rusijo zaradi njene nepripravljenosti na resna mirovna pogajanja za končanje vojne v Ukrajini. Rubio je poudaril, da Trump pričakuje, da bo Rusija ukrepala za končanje konflikta.

Vodja laburistov Keir Starmer je potrdil načrte Združenega kraljestva za sodelovanje pri zračnih pošiljkah pomoči v Gazo in evakuacijo otrok. Pogovarjal se je z voditelji Francije in Nemčije o teh načrtih in poudaril sodelovanje z jordanskimi oblastmi pri zračnih pošiljkah pomoči v Gazo.

Voditelji Združenega kraljestva, Francije in Nemčije so v petek izrazili, da se mora humanitarna katastrofa na območju Gaze "takoj končati". Pozvali so k ustaviti izraelskih dejanj, ki jih označujejo za nesprejemljiva, in zahtevali prekinitev "neprekinjene humanitarne katastrofe" na območju Gaze, ki ga je opustošila vojna.

Vodja laburistov Keir Starmer je zavrnil zahteve po takojšnjem priznanju Palestine, medtem ko se je 221 poslank in poslancev iz vseh strank pridružilo pritisku na premierja, naj spremeni svoje stališče. K pritisku se je pridružil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je prav tako pozval k priznanju.

Nizozemski parlament je od vlade zahteval pojasnila glede razmer v Gazi, saj se humanitarna situacija tam še naprej poslabšuje. Stranke želijo, da bi vlada okrepila pritisk na Izrael, zlasti glede prepuščanja zadostne humanitarne pomoči in možnih sankcij v primeru nespoštovanja. Odhajajoči premier Dick Schoof je potrdil upravičenost zaskrbljenosti in nemira v nizozemski družbi, pri čemer je poudaril, da je humanitarna situacija dosegla novo najnižjo točko in da bi moral izraelski premier Benjamin Netanyahu spremeniti svojo politiko. Netanyahu je medtem izjavil, da Hamas ovira dogovor o izpustitvi talcev, medtem ko so posredni pogovori v slepi ulici.

Izraelska ministrica za tehnologijo Gila Gamliel je na družbenih omrežjih objavila video, ki ga je ustvarila umetna inteligenca. Video prikazuje Donalda in Melani Trump, kako se sprehajata po Gazi, kjer so v lokali ob plaži na voljo pijače. S tem je ministrica predstavila svojo vizijo prihodnosti palestinske enklave.

Nemčija je v petek sporočila, da v kratkem ne namerava priznati Palestine kot samostojne države. Ta odločitev nemške vlade poudarja previden pristop države do vprašanja palestinske državnosti v sedanjem geopolitičnem kontekstu.

Rusija je uspešno izstrelila iranski satelit v vesolje. Po poročanju iranskih medijev satelit nima vojaških ciljev, vendar ZDA in Izrael iranski satelitski program obravnavajo s kritičnostjo. Gre za najnovejši dosežek Irana pri izvajanju njegovega letalskega in vesoljskega programa, ki že dolgo skrbi zahodne vlade.

Iran je ponovno potrdil svojo pravico do obogatitve urana za mirne namene, s čimer je izrazil odločenost, da bo nadaljeval z dejavnostmi, ne glede na potekajoča pogajanja z evropskimi silami v Istanbulu. Nova pogajanja med Iranom, Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo so se nadaljevala, vendar je iranski zunanji minister poudaril neodgovarjajočo naravo evropskih pozivov k opustitvi obogatitve urana. Strokovnjaki so izrazili zaskrbljenost nad zmanjšanim evropskim vplivom na Iran in povečanim tveganjem za uvedbo novih sankcij, zlasti v luči zavrnitve iranskih predlogov za podaljšanje resolucije ZN o jedrskem sporazumu iz leta 2015.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je popustil protestnikom, ki so nasprotovali zakonu, ki bi odpravil neodvisnost protikorupcijskih organov. Zelenski je sicer trdil, da je njegova vlada prisluhnila protestnikom in se odzvala, vendar so protesti kljub temu trajali, saj so protestniki izražali nezaupanje in poudarjali razlike med Ukrajino in Rusijo. Predsednik naj bi podcenil odziv na svoj ukrep, kar je vodilo v krizo in odstop od predlaganih sprememb.

Nemški avtomobilski velikan Volkswagen je objavil zmanjšan dobiček, saj so carine, uvedene s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa, v prvi polovici leta povzročile 1,3 milijarde evrov stroškov. Podjetje je tako utrpelo znatno finančno izgubo zaradi ameriške trgovinske politike.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek podpisal zakon, s katerim je ukinil približno devet milijard dolarjev zveznega financiranja, ki je bilo prej namenjeno javnim radiotelevizijskim organizacijam in pomoči tujini. Ta poteza predstavlja znatno zmanjšanje sredstev za ti področji.

Ameriški predsednik Donald Trump je med svojim zasebnim obiskom na Škotskem odprl novo golf igrišče. Njegova poteza je izjemna, saj predsedniki ZDA redko javno promovirajo svoje osebne interese med mandatom. Trumpovo potovanje združuje diplomatične in golfske aktivnosti, pri čemer golf predstavlja tako njegovo najljubšo zabavo kot tudi pomemben finančni interes njegove družine.

Nove podrobnosti o povezavah Donalda Trumpa z obtoženim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom so v zadnjem času prišle na dan, kar vzbuja ugibanja o morebitnem pojavu karme. Trump je sicer v preteklosti izkoriščal afero Epstein v politične namene in obljubljal objavo dokumentov. Mediji poročajo o fotografijah Epsteina s Trumpovih porok ter o opozorilih generalne tožilke glede dokumentov, ki naj bi vsebovali tudi Trumpovo ime. Poskusi Trumpove administracije, da bi preprečila objavo dokumentov, so morda povezani s tem, da je njegovo ime navedeno v teh spisih.

Lietuvos prezidentas Gitanas Nausėda skyrė dvi savaites ministrui pirmininkui Gintautui Paluckui pasiaiškinti dėl praeities istorijų ir verslo sandorių, kurie kelia abejonių. Šis sprendimas priimtas po ketvirtadienį įvykusio prezidento ir premjero susitikimo. Tiesa, jau trečiadienį premjerui buvo pasiūlyta pasitikrinti pasitikėjimą Seime. Situacija Lietuvoje tampa vis įtemptesnė, o Nausėda akivaizdžiai siekia, kad Paluckas prisiimtų atsakomybę.

Nemški kancler Friedrich Merz in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se v Berlinu sestala in poudarila skupno stališče glede trgovinskega spora med EU in ZDA, varnosti v zvezi NATO ter drugih ključnih vprašanj. Dogovor o možnih povračilnih carin EU v vrednosti več milijard dolarjev naj bi bil dosežen, Merz pa pričakuje odločitve v trgovinskem konfliktu z ZDA. ZDA in Japonska sta se medtem že dogovorili o znižanju svojih carin s 25 % na 15 %.

Ekspertka je izrazila mnenje, da Kitajska trenutno Evropo dojema kot zelo šibko partnerico, kar potrjuje odločitev kitajskega voditelja Xi Jinpinga, da zavrne srečanje v Bruslju in namesto tega prestavi vrhunski sestanek v Peking. Ta poteza naj bi signalizirala ponovni zagon odnosov med obema blokoma, vendar se zdi, da bo le še bolj izpostavila nesporazume. Medtem je Xi Jinping med gostovanjem voditeljev Evropske unije v Pekingu izjavil, da morata Kitajska in EU v nemirnem svetu krepiti medsebojno zaupanje.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izpostavil svoja stališča glede umetne inteligence (UI) in vsebine, s čimer je odprl novo poglavje v razpravi o avtorskih pravih in uporabi podatkov. Po njegovih besedah naj bi se UI lahko prosto posluževala vsebin, kot so članki in knjige, brez obveznosti plačila. Ta pristop, ki ga mnogi vidijo kot rušenje starih pravil, naj bi spodbudil razvoj UI v ZDA. Medtem je predsednica Claudia Sheinbaum sporočila, da se je v prvem polletju Trumpovega mandata skoraj 75.000 Mehičanov prostovoljno vrnilo iz ZDA. Dodatno je poročano o zadevi univerze Columbia, ki je plačala 221 milijonov dolarjev vladi zaradi obtožb glede antisemitizma in nezaščite judovskih študentov.