APDEJT.si

Nekdanji kolumbijski predsednik Alvaro Uribe je bil po dolgoletnem postopku spoznan za krivega v zvezi s podkupovanjem prič in procesno prevaro. Uribe je tako postal prvi nekdanji vodja države, ki je bil obsojen v tej južnoameriški državi.

Govorec predstavniškega doma Mike Johnson se ni želel izreči proti zahtevi predsednika Donalda Trumpa, da mu Ministrstvo za pravosodje plača 230 milijonov dolarjev odškodnine za kazenske obtožbe. Senator John Kennedy (R-LA) je Trumpa opozoril glede njegove uporabe družbenih omrežij.

Britanska policija je med protestom v središču Londona aretirala 890 ljudi, ki so nasprotovali prepovedi skupine Palestine Action. Pri tem so 17 protestnikov aretirali zaradi suma napada na policiste. Protest je po navedbah policije postal nasilen, nekateri protestniki pa so nosili maske.

Francoska ministrica za digitalizacijo, Clara Chappaz, je napovedala, da bo vlada tožila avstralsko pretočno platformo Kick zaradi "pomanjkljivosti" v zvezi s smrtjo francoskega prenašalca Jean Permanova. Nova preiskava se osredotoča na prakse platforme po Permanovovi smrti, saj naj bi platforma dopustila predvajanje prizorov maltretiranja.

Donald Trump je pomilostil Changpenga Zhaoja, soustanovitelja Binance, ki je bil obsojen zaradi neustavitve kriminalcev na borzi. Zhao naj bi imel tesne vezi s podjetjem World Liberty Financial, ki ga je Trump s sinovi ustanovil septembra.

Nicolas Sarkozy je bil v Parizu spoznan za krivega kriminalne združbe med letoma 2005 in 2007 v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Libije. Sodba o kazni še ni bila izrečena. Oproščen je bil obtožb o pasivni korupciji.

Donald Trump je po tem, ko je Evropska unija Googlu izrekla skoraj 3 milijarde evrov kazni zaradi favoriziranja lastnih oglaševalskih storitev, zagrozil s povračilnimi ukrepi. Trump je svojo grožnjo objavil na družbenih omrežjih in omenil možnost uvedbe novih dajatev in vizumskih omejitev.

Guverner Kalifornije Gavin Newsom je napovedal tožbo proti Trumpovi administraciji, potem ko je ta napotila 300 pripadnikov Nacionalne garde Kalifornije v Oregon. Predsednik Trump je odobril tudi napotitev 300 pripadnikov Nacionalne garde v Chicago, da bi zaščitili zvezne uradnike in sredstva.

V Parizu se je začelo sojenje desetim osebam, starim med 41 in 60 let, zaradi spletnega nadlegovanja Brigitte Macron. Obtoženi so širili lažne informacije, da je Brigitte Macron transspolna oseba in da se je rodila kot Jean-Michel Trogneux. Med obtoženimi je tudi medij, ki je bil že obsojen, a oproščen v pritožbenem postopku. Tožbo je vložila Brigitte Macron že 27. avgusta 2024.

Protesti 'No Kings' proti Donaldu Trumpu so se razširili po ZDA, potekali so na več kot 2.500 lokacijah in privabili množice, samo junija več kot 140.000 v zalivskem območju. Republikanci so proteste označili za shode 'Sovraži Ameriko'. Demokratski guvernerji pa gradijo vzporedne sisteme javnega zdravja kot odgovor na politike Roberta F. Kennedyja mlajšega.

Ameriško sodišče je prepovedalo izraelskemu podjetju NSO Group nameščanje vohunske programske opreme na aplikacijo WhatsApp. Dokazi so pokazali, da je NSO Group izvedel obratni inženiring kode WhatsApp, da bi prikrito namestil vohunsko programsko opremo na ciljne uporabnike.

Protesti proti izraelski zaustavitvi flotile pomoči za Gazo so se razširili po Evropi, Južni Ameriki in drugod. V Ženevi je bilo v spopadih s policijo ranjenih pet policistov. Metropolitanska policija je pozvala k odpovedi ali preložitvi načrtovanih protestov v podporo Palestini zaradi napada na sinagogo v Manchestru. Izraelska kolesarska ekipa Israel-Premier Tech se je zaradi strahu pred protesti umaknila s treh dirk v Italiji.

Mark Zuckerberg je dosegel poravnavo z delničarji v tožbi, povezani s škandalom Cambridge Analytica, s čimer se je izognil pričam na sodišču in dolgotrajnemu procesu. Podrobnosti poravnave so ostale nerazkrite. Afera, ki je izbruhnila leta 2018, je razkrila, da je podjetje Cambridge Analytica nepooblaščeno pridobilo osebne podatke milijonov uporabnikov Facebooka, da bi jih uporabilo za politično svetovanje, kar je močno škodilo ugledu Facebooka in povzročilo obsežno javno razpravo o zasebnosti podatkov.

Na Madagaskarju so se nadaljevali protivladni protesti, ki jih je predsednik Andry Rajoelina označil za poskus strmoglavljenja vlade. Varnostne sile so v Antananarivu s solzivcem razgnale več sto protestnikov, pri čemer je bil najmanj en protestnik ranjen. Protesti so posledica korupcije, težav z oskrbo z elektriko in vodo ter slabega gospodarskega stanja.

Po oprostilni sodbi nekdanjemu kolumbijskemu predsedniku Álvaru Uribeju se je oglasil ameriški državni sekretar Marco Rubio, ki je pozdravil konec "političnega lova". Senator Iván Cepeda, ki je bil žrtev v primeru Uribe, je sodbo zavrnil in napovedal pritožbo. Uribe je bil sicer prvi nekdanji predsednik Kolumbije, ki je bil kazensko obsojen.

Hči Brigitte Macron je na sodišču v Parizu poudarila, da se je zdravstveno stanje njene matere poslabšalo zaradi spletnega nadlegovanja v povezavi z obtožbami o transspolnosti in razliki v starosti z njenim možem. Sojenje desetim obtoženim se je nadaljevalo, pričakovale pa so se zahteve tožilstva.

Nekdanjo južnokorejsko prvo damo Kim Keon Hee so aretirali po nalogu sodišča zaradi obtožb o korupciji in manipulaciji z delnicami, ki jih ona zanika. Posebni tožilec vodi obsežno preiskavo v zvezi s tem primerom.

Evropska komisija je potrdila trgovinski sporazum med EU in državami Mercosur ter pozvala države članice k odobritvi. Francija je pozdravila vključena jamstva za evropske kmete. Sporazum bo predstavljen tudi Evropskemu parlamentu. Francoski industrijski krogi menijo, da je sporazum priložnost za povečanje izvoza vozil, strojev in farmacevtskih izdelkov.

Cécile Kohler in Jacques Paris sta bila po treh letih zapora izpuščena v Iranu in sta trenutno na francoski ambasadi v Teheranu, vendar še ne smeta zapustiti države. Obstaja možnost, da bo izpustitev pripomogla k normalizaciji odnosov med Francijo in Iranom. V zameno za njuno izpustitev Iran zahteva izpustitev Mahdieh Esfandiari, ki se nahaja na iranskem veleposlaništvu v Parizu in ji v Franciji sodijo zaradi poveličevanja terorizma. Hči Jacquesa Parisa je dejala, da oče ni mogel verjeti svojim očem, ko ju je videl.

Pritožbeno sodišče v Parizu bo 10. novembra obravnavalo zahtevo Nicolasa Sarkozyja za izpustitev iz zapora La Santé, kjer je od 21. oktobra. Sarkozy je bil obsojen zaradi združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z libijskim financiranjem njegove uspešne predsedniške kampanje leta 2007.