APDEJT.si

Pripadniki libijske obalne straže so se začeli usposabljati na grškem otoku Kreta, da bi izboljšali sodelovanje in pomagali obema državama pri zajezitvi povečanega prihoda migrantov. Usposabljanje poteka v okviru načrta za okrepitev sodelovanja med Grčijo in Libijo.

Rusija je Ukrajini predala posmrtne ostanke dodatnih 1000 vojakov. Priprave na pošiljanje raket Patriot v Kijev so bile ocenjene na nekaj dni ali tednov. Ukrajinski predsednik Zelenski je s Trumpom razpravljal o morebitnem velikem dogovoru o dronih, ki bi vključeval ukrajinsko tehnologijo v zameno za ameriško orožje. Hkrati je bilo razkrito, da naj bi za smrtjo ukrajinskega obveščevalca stal neonacistična skupina The Base, povezana z Rusijo, kar nakazuje na morebitno eskalacijo notranje destabilizacije Ukrajine.

Francija, Nemčija in Velika Britanija so sprožile 30-dnevni postopek za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, kar je povzročilo ostro obsodbo Irana. Iran je dejal, da bo ponovna uvedba sankcij spodkopala sodelovanje z agencijo ZN za jedrsko energijo.

Kitajska je kritizirala obisk ameriških senatorjev na Tajvanu in ga označila za grožnjo suverenosti. Senator Roger Wicker, predsednik odbora za oborožene sile ameriškega senata, je poudaril, da ima Tajvan pravico do svobode in ohranjanja samoopredelitve.

Rusija je sporočila, da budno spremlja poročila o domnevni namestitvi ameriškega jedrskega orožja v Združenem kraljestvu, kar bi pomenilo prvo takšno namestitev po letu 2008. Britanska časopisa Times in Telegraph sta v torek poročala o prihodu ameriškega jedrskega orožja v Veliko Britanijo, kar bi lahko povišalo napetosti in stopnjevalo militarizacijo v regiji.

Jemenski Hutiji so danes prevzeli odgovornost za raketni napad na mednarodno letališče Ben Gurion blizu Tel Aviva. Vojaški tiskovni predstavnik Hutijev je pojasnil, da so uporabili hipersonično balistično raketo v operaciji proti letališču, izraelska vojska pa je potrdila prestrezanje rakete, izstreljene iz Jemna.

Izrael je prestregel raketo, izstreljeno iz Jemna, kar je sprožilo alarme po državi. Medtem se odnosi med Izraelom in Turčijo zaostrujejo zaradi rivalstva v Siriji, ki je posledica iranske oslabelosti in avtoritarnih ambicij sirskega islamističnega režima. Amnesty International pa zahteva preiskavo domnevnega vojnega zločina po izraelskih napadih na zapor Evin v Iranu, kjer je po napadu umrlo 79 ljudi.

Evropska unija je začela uvajati nov sistem vstopa/izstopa (EES) na svojih mejah, ki bo zajemal biometrične podatke (fotografije obraza in prstne odtise) državljanov držav nečlanic schengenskega območja. Sistem bo postopoma nadomestil tradicionalne žige v potnih listih do leta 2026 in naj bi okrepil varnost meja. Potniki, vključno z britanskimi vozniki, lahko pričakujejo zamude pri prečkanju meja zaradi novega postopka.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un in ruski predsednik Vladimir Putin se bosta udeležila vojaške parade na Kitajskem v začetku septembra ob obletnici konca druge svetovne vojne. To bo eden redkih Kimovih obiskov v tujini.

Tajska je poslala bojno letalo F-16, da je obstreljevalo cilje v Kambodži po izmenjavi topniških obstreljevanj, ki je terjalo najmanj 11 civilnih žrtev. Spopadi, ki so izbruhnili ob meji med državama, so potekali že drugi dan kljub pozivom k premirju. Obe strani sta druga drugo obtožili začetka konflikta, ki velja za najhujšega v zadnjem desetletju.

Tajska je poslala vojaška vozila proti meji s Kambodžo, potem ko so se spopadi med državama zaostrili. Kambodža je izstrelila rakete in topniške izstrelke proti Tajski, medtem ko je tajska vojska v odziv aktivirala lovce F-16. Napetosti so se ponovno vnemale maja po smrti kambodškega vojaka v strelskem obračunu, kar je preraslo v diplomatsko krizo in oborožene spopade.

Pričakuje se, da bo Rusija zavrnila nov mirovni načrt za Ukrajino, ki sta ga pripravili ZDA in Ukrajina, kar bi lahko podaljšalo vojno vsaj do božiča. Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin začel obisk v Kirgizistanu, medtem ko se pričakuje odziv Rusije na mirovni načrt.

Donald Trump je označil rusko testiranje jedrskih raket za neprimerno in poudaril, da se ne bo sestal s Putinom, če ne bo pripravljen skleniti dogovora za končanje vojne v Ukrajini. Putin naj bi se medtem pojavil v bojni opravi in se hvalil z "nepremagljivo" raketo.

Monero (XMR), kriptovaluta osredotočena na zasebnost, je izdala pomembno posodobitev Fluorine Fermi, katere cilj je omejiti povezovanje IP naslovov vohunskih vozlišč in izboljšati zasebnost uporabnikov. Hester Peirce iz ameriške komisije za vrednostne papirje (SEC) je opozorila vlagatelje pred kripto prevarami, ki se dogajajo na Telegramu.

PKK je uradno napovedala umik vseh svojih sil iz Turčije v severni Irak. Stranka kurdskih delavcev (PKK) je maja uradno opustila 40-letni oboroženi boj.

EU je začela uvajati nov sistem vstopa in izstopa (EES) na svojih zunanjih mejah, vključno z mejami Srbije in Madžarske, kjer bo sistem začel veljati 28. oktobra. Sistem je postopoma začel delovati 12. oktobra v 29 evropskih državah, vključno z mejnim prehodom Bajakovo, z namenom digitalnega beleženja vstopov in izstopov ter boja proti goljufijam identitete.

Predsednica Evropskega parlamenta, Roberta Metsola, je pohvalila "fantastično vodenje" nekdanjega portugalskega premierja Antónia Coste v Evropskem svetu. Metsola je poudarila, da Costa svoje delo jemlje resno in da ga voditelji držav in vlad v Evropskem svetu cenijo. Prav tako je zavrnila kakršno koli vmešavanje v njegovo mednarodno evropsko predstavljanje.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je označila odziv držav članic Evropske unije na zaskrbljenost Budimpešte zaradi napadov Kijeva na naftovod "Družba" in posledične motnje v dobavi energije Madžarski kot "nerazumen". Zaharova je izrazila presenečenje nad tem, da naj bi Madžarska sploh imela pravico do izraza svoje zaskrbljenosti.

Poljska je sporočila, da so ruski droni med napadom na Ukrajino večkrat kršili njen zračni prostor in da jih je njeno letalstvo sestrelilo. Poljska je aktivirala obrambne protokole in opozorila prebivalce, naj ostanejo doma, zlasti v treh vojvodstvih, ki so najbolj izpostavljena. Incident je sprožil obsodbe in zaskrbljenost glede varnosti zračnega prostora Poljske.

Kitajski predsednik Xi Jinping je obljubil, da bo država članicam Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) zagotovila 2 milijardi juanov (približno 281 milijonov dolarjev oziroma 359,9 milijona singapurskih dolarjev) nepovratnih sredstev. Sredstva naj bi okrepila sodelovanje znotraj organizacije.