APDEJT.si

Ministri za zunanje zadeve muslimanskih držav so podprli povojni okvir za Gazo, kjer bi Palestinci prevzeli nadzor nad varnostjo in upravljanjem, ter poudarili pomen mandata ZN za stabilizacijsko silo. Turčija si želi povojne ureditve, v kateri bi Palestinci zagotavljali varnost. ZDA so članicam Varnostnega sveta ZN predložile osnutek resolucije o ustanovitvi mednarodne sile v Gazi za najmanj dve leti, ki bi ZDA in drugim sodelujočim državam omogočala širok mandat za upravljanje in zagotavljanje varnosti do konca leta 2027, z možnostjo podaljšanja.

Sardar Pakpour, poveljnik iranske revolucionarne garde (Sepah), je na srečanju s komisijo za nacionalno varnost in zunanjo politiko parlamenta izjavil, da je Sepah popolnoma pripravljen na soočenje z vsemi grožnjami in da je raven pripravljenosti precej višja kot med dvanajstdnevno vojno. Poudaril je, da je Sepah na vrhuncu svoje moči in pripravljenosti.

Število smrtnih žrtev potresa na severu Afganistana je naraslo na najmanj 20, število poškodovanih pa na 320. Potres z magnitudo 6,3 je prizadel severni del države, predvsem provinco Samangan.

Po skoraj 30 letih služenja se bo tiskovni predstavnik izraelske vojske za arabski medije, Avichay Adraee, upokojil. Izraelski mediji poročajo, da se vojska pripravlja na spremembe v načinu spremljanja izraelskega medijskega diskurza in išče njegovo zamenjavo.

V mestu Remon, vzhodno od Ramale na Zahodnem bregu, so naseljevalci napadli mladeniča Hamzo Mahfouza Kaabaneha na njegovem delovnem mestu. Pri tem je utrpel udarnine in rane.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da se je 26 držav zavezalo k zagotavljanju povojnih varnostnih jamstev Ukrajini, ki bodo vključevala mednarodne sile na kopnem, morju in v zraku. Macron je po pogovoru z Donaldom Trumpom zagotovil, da bodo Združene države v prihodnjih dneh dokončale svoja varnostna jamstva za Ukrajino. Poudaril je, da namen teh držav ni vojna proti Rusiji.

Indija in Maroko sta podpisala memorandum o soglasju o obrambnem sodelovanju, ki bo okrepil njuno strateško partnerstvo. Indijski obrambni minister Rajnath Singh je napovedal odprtje novega obrambnega krila na indijskem veleposlaništvu v Rabatu, glavnem mestu Maroka. Memorandum vzpostavlja trden institucionalni okvir za širitev vezi, utira pot sodelovanju v obrambni industriji, skupnim vojaškim vajam, vojaškemu usposabljanju in krepitvi zmogljivosti.

Po podatkih vladnega urada se je pretok kremljevske propagande proti Estoniji avgusta povečal za približno 10 odstotkov v primerjavi z julijem. Glavne teme so ostale nespremenjene, osredotočale pa so se na globoko rusofobijo Estonije in njeno vlogo agresorja.

Izrael je potrdil vojaški napad na visoke predstavnike Hamasa v Dohi, Katar, kjer naj bi uničili sedež organizacije. Hamas je priznal, da je bilo v napadu ubitih pet članov, vendar nihče iz pogajalske delegacije. Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je obsodil izraelsko agresijo na Katar.

V Izraelu so potekali protesti, imenovani "dan motenj", kjer so protestniki nasprotovali pozivu več deset tisoč rezervistov za ofenzivo v Gazi. Protestniki so se zbrali pred rezidenco Benjamina Netanjahuja v Jeruzalemu, zahtevajoč dogovor o Gazi in izpustitev talcev. Netanjahu je protestnike označil za "fašistične milice" in kritiziral policijo zaradi neukrepanja. Opozicijski poslanec Yair Lapid je odgovoril, da je Netanjahu najbolj zaščiten človek na Bližnjem vzhodu. Britanska zdravnica se sooča z disciplinskimi postopki zaradi antisemitskih izjav in podpore Hamasu.

Izrael je izstrelil nov vohunski satelit, s čimer je sporočil sovražnim državam o svojih obveščevalnih zmogljivostih. Vojska je prestregla raketo, izstreljeno iz Jemna proti Izraelu.

Španski premier Pedro Sánchez je napovedal devet ukrepov, vključno z embargom na orožje Izraelu, z namenom zaustavitve "genocida" v Gazi. Španija je prepovedala uporabo svojih pristanišč in zračnega prostora plovilom, ki prevažajo orožje v Izrael. Izrael je te ukrepe označil za antisemitske, kar je vodilo v zaostritev odnosov in odpoklic španske veleposlanice iz Izraela na posvetovanja.

V Ženevi se je odvil drugi krog pogovorov med Iranom ter Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo (E3) o iranskem jedrskem programu. Iranski predstavniki so poudarili svojo zavezanost diplomaciji, ob tem pa pozvali evropske države, naj sprejmejo 'pravo odločitev' glede ponovne uvedbe sankcij. Srečanje je potekalo ob zaostrenih razmerah zaradi grožnje sankcij.

Izrael je izvedel napade na cilje v Libanonu, pri čemer je bilo ubitih najmanj pet ljudi. Netanjahu naj bi načrtoval napad na vodstvo Hamasa v Turčiji, vendar se je zaradi političnih in gospodarskih posledic odločil za napad na Katar. Katar je zaradi izraelskega napada na Dohi sprožil pravne postopke, o čemer bo razpravljal tudi Varnostni svet ZN.

Na zahtevo Poljske je Varnostni svet Združenih narodov sklical nujno sejo zaradi incidenta z droni v poljskem zračnem prostoru. Poljsko ministrstvo za zunanje zadeve je to sporočilo, medtem ko se nadaljujejo dogajanja v zvezi z vojno v Ukrajini.

Zaradi negotovosti glede politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa je 25 držav prekinilo pošiljanje paketov v Združene države Amerike. Odločitev je posledica ukinitve davčnega pravila, ki je oprostilo majhne pakete plačila carine. Univerzalna poštna zveza je potrdila, da so države članice začasno ustavile dostavo blaga v ZDA.

Iranski parlamentarni govorec Ghalibaf se je odzval na prisotnost inšpektorjev Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) v Iranu. Zunanji minister Abas Aragči je poudaril, da zaprtje Hormuške ožine ni uradna politika Irana, temveč si Teheran prizadeva za ohranjanje miru in stabilnosti v Perzijskem zalivu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija pripravljena okrepiti strateško partnerstvo s Kitajsko in okrepiti stike z Pekingom na visoki ravni. Hkrati se je Putin srečal s pakistanskim premierjem Shehbazom Sharifom v Pekingu.

Varnostni svet ZN, s podporo ZDA, je obsodil izraelsko bombardiranje Katarja. Pakistan in Izrael sta se zapletla v ostro razpravo v Varnostnem svetu ZN zaradi napada v Dohi, pri čemer je Pakistan obsodil izraelski napad na voditelje Hamasa. Združeni arabski emirati so poklicali izraelskega odposlanca zaradi napada na Katar. 75 odstotkov Izraelcev podpira napade na Hamas v Katarju.

Rusija in Kitajska sta začeli skupne pomorske vaje 'Joint Sea-2025' v Japonskem morju blizu Vladivostoka, s ciljem krepitve vojaškega sodelovanja. Tridnevne vaje, ki so se začele v nedeljo, vključujejo vojaške ladje obeh držav, ki izvajajo simulacije v več domenah. Cilj vaj je okrepiti zavezništvo in uravnotežiti vpliv ZDA v svetovnem redu, medtem ko se povečujejo napetosti zaradi konflikta v Ukrajini.