APDEJT.si

Več kot 36.000 sudanskih civilistov je pobegnilo iz mest in vasi zaradi napredovanja bojev v vzhodnem Darfurju, teden dni po tem, ko so paramilitarci zavzeli mesto El-Fašer. Civilisti bežijo pred spopadi med vojsko in paramilitarci, pri čemer naj bi se dogajale »velike grozote«.

Donald Trump že razmišlja o vmesnih volitvah prihodnje leto, medtem ko volitve v torek še potekajo.

Maroko je pozdravil resolucijo Varnostnega sveta ZN o Zahodni Sahari kot zgodovinsko zmago za ozemeljsko celovitost in korak k stabilnosti v regiji Magreba. Sindikat Union Marocaine du Travail je izrazil podporo resoluciji. Medtem pa je v Španiji prišlo do spora glede maroškega programa poučevanja arabščine in kulture v španskih šolah (PLACM), saj sta vladi v Madridu in Murciji napovedali umik iz programa zaradi pomanjkanja nadzora španskih oblasti nad vsebino in učitelji.

Varnostni svet Združenih narodov naj bi v petek glasoval o resoluciji, ki navaja, da bi resnična avtonomija Zahodne Sahare pod maroško suverenostjo lahko predstavljala najbolj izvedljivo rešitev za 50 let trajajoč konflikt. Resolucija podpira maroški načrt za Zahodno Saharo, kar označuje premik v skladu s politiko administracije Trumpa.

Trumpova administracija je za fiskalno leto 2026 določila zgornjo mejo sprejema beguncev pri 7.500, kar je najnižja številka v zgodovini ZDA. Pri tem naj bi imeli prednost beli Južnoafričani, kar je sprožilo široke kritike.

Francoska narodna skupščina je s tesno večino 185 glasov proti 184 sprejela resolucijo Nacionalne zveze, ki obsoja francosko-alžirske sporazume iz leta 1968. Levičarji so kritizirali odsotnost večine poslancev stranke Ensemble pour la République, vključno s šefom skupine Gabrielom Attalom. Marine Le Pen je sprejetje resolucije označila za zgodovinski dan za Nacionalno zvezo.

Po srečanju Donalda Trumpa in Xi Jinpinga v Južni Koreji sta se državi zavezali, da se bosta izognili začaranemu krogu vzajemnih povračilnih ukrepov. Kitajska naj bi ponovno začela kupovati sojo iz ZDA, ZDA pa naj bi znižale carine in prenehale z omejitvami izvoza zemljin.

Donald Trump je sporočil, da je dosegel dogovor s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom o znižanju carin na Kitajsko v zameno za ponovni nakup ameriške soje, ohranitev izvoza redkih zemelj in zatrtje proizvodnje fentanila. Trump je znižal carine na fentanil na 10 % in srečanje s Xijem označil za velik uspeh. Po Trumpovih besedah naj bi bil spor med državama rešen.

Donald Trump in Xi Jinping sta se sestala v Južni Koreji prvič po šestih letih, kjer sta se pogovarjala o zmanjšanju trgovinskih napetosti. Trump je napovedal znižanje carin na kitajsko blago, Xi pa se je zavezal k okrepljenemu nadzoru nad fentanilom. Srečanje je trajalo eno uro in štirideset minut.

Donald Trump in Xi Jinping sta se srečala v Busanu v Južni Koreji, kjer sta razpravljala o trgovinskih odnosih. Srečanje je potekalo v času naraščajočih trgovinskih napetosti med državama. Trump je pred srečanjem ukazal takojšnje testiranje jedrskega orožja, da bi dohitel Rusijo in Kitajsko. Srečanje je bilo prvo srečanje med Trumpom in Xijem v zadnjih šestih letih.

Nova poročila razkrivajo, da se Grokipedija, ki jo je razvil Elon Musk kot konkurenco Wikipediji, delno opira na vsebino iz same Wikipedije. Spletna enciklopedija je že dolgo trn v peti tehnološkega milijarderja.

Med protesti v Douali, ki so izbruhnili pred uradno razglasitvijo izidov sporne predsedniške volitve, so bili ubiti najmanj štirje ljudje. Protestniki so se spopadli z varnostnimi silami.

Thom Yorke, frontman skupine Radiohead, je potrdil, da ne bo več nastopal v Izraelu. Odločitev je sprejel po kritikah gibanja BDS (Boycott, Divestment, Sanctions) glede prejšnjega koncerta v Tel Avivu leta 2017. Yorke je dejal, da ne želi biti niti 5000 milj blizu vladi Benjamina Netanjahuja. Kljub temu pa kitarist Jonny Greenwood poudarja, da nima lojalnosti ali spoštovanja do izraelske vlade, ima pa oboje do tam rojenih umetnikov.

Kralj Karel III. in papež Leon sta se skupaj mudila v Sikstinski kapeli v Vatikanu. To je prva skupna služba angleškega monarha in katoliškega poglavarja po tem, ko se je kralj Henrik VIII. razglasil za poglavarja. V kapeli, kjer je bil pred šestimi meseci Leon izvoljen za prvega ameriškega papeža, so odmevali latinski napevi in angleške molitve.

ZDA so uvedle sankcije proti ruskima naftnima družbama Rosneft in Lukoil zaradi pomanjkanja zavezanosti Rusije k mirovnemu sporazumu za končanje vojne v Ukrajini. Finančni minister ZDA, Skot Besents, je napovedal sankcije proti družbama. Evropska unija je sprejela prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG).

Posebna poročevalka Združenih narodov Francesca Albanese je objavila poročilo, v katerem trdi, da je več kot 60 držav medežnikov pri genocidu v Gazi. Stotine judovskih osebnosti in Izraelcev je pozvalo Združene narode in svetovne voditelje, da Izrael pozovejo na odgovornost za ravnanje s Palestinci v Gazi. Palestinsko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da suverenost nad Palestino pripada izključno palestinskemu narodu in PLO.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedev je ostro obsodil uvedbo novih ameriških sankcij proti ruskim naftnim družbam in odpoved vrha s Putinom, rekoč, da Trump vodi ZDA v vojno proti Rusiji. Iz Kremlja je prišla informacija, da je en telefonski klic iz Kremlja spodnesel celoten ameriški načrt. Medtem v ZDA trdijo, da so sankcije namenjene pritisku na Rusijo, da konča vojno v Ukrajini.

Kralj Karel III. je postal prvi voditelj Anglikanske cerkve, ki je javno molil s papežem po razkolu z Rimom pred 500 leti. Skupna molitev s papežem Leonom XIV. v Sikstinski kapeli v Vatikanu je bila označena kot pomemben trenutek v zgodovini in potrjuje bližino med katoliško in Anglikansko cerkvijo.

Predsednik Trump je uvedel sankcije proti ruskima naftnima velikanoma Lukoilu in Rosneftu zaradi financiranja vojne v Ukrajini. EU je prepovedala ruski LNG. Finska poziva Trumpa, naj Ukrajini dovoli uporabo raket Tomahawk proti Rusiji, saj naj bi bil to edini jezik, ki ga Rusi razumejo. To so prve sankcije proti Rusiji, ki jih je Trump uvedel po vrnitvi na položaj.

Maroko je proslavil uspeh svoje nogometne reprezentance do 20 let, ki je osvojila naslov svetovnega prvaka na prvenstvu v Čilu leta 2025. Princ Moulay El Hassan je v kraljevi palači v Rabatu vodil slovesnost, ki jo je v čast mladih nogometašev priredil kralj Mohamed VI. Dogodek je bil organiziran v znak priznanja izjemnemu dosežku ekipe.