APDEJT.si

Norveški Nobelov odbor je napovedal, da bo v petek razglasil dobitnika Nobelove nagrade za mir. Za nagrado se poteguje 338 kandidatov, strokovnjaki pa menijo, da so možnosti Donalda Trumpa majhne.

Švedska akademija je nagradila 71-letnega madžarskega pisatelja Lászla Krasznahorkaia za njegov vizionarski opus, znan po besedilih o koncu sveta. Krasznahorkai je znan kot oboževalec Kafke in kritik Orbána. Članek navaja seznam njegovih šestih največjih romanov.

V petek naj bi razglasili zmagovalca Nobelove nagrade za mir za leto 2025. Analitiki so napovedali, da bi Donald Trump lahko razglasil Norveško za sovražnika, če ne bo prejel nagrade. Kljub Trumpovim prizadevanjem za nagrado, jo po ocenah ne bo prejel. Med nominiranci za nagrado je bila tudi Greta Thunberg.

Prejem Nobelove nagrade za mir s strani Maríe Corine Machado je sprožil mešane odzive. Machado se je počutila počaščeno in nagrado pripisala venezuelskemu ljudstvu. Chavizem je nagrado označil za politično motivirano in jo povezal z vplivom ameriškega državnega sekretarja. Podporniki poudarjajo, da nagrada predstavlja podporo demokraciji v Venezueli in nasprotuje poskusom prikrivanja Madurovega režima. Nekateri Venezuelci so izrazili nestrinjanje in poudarili njen poziv k sankcijam proti Venezueli v preteklosti.

Medtem ko Trump odkrito izraža željo po prejemu Nobelove nagrade za mir in uživa podporo posameznikov, kot je Benjamin Netanyahu, se pojavljajo ugibanja o njegovih možnostih in morebitnih posledicah, če nagrade ne bi prejel. Norveška naj bi se pripravljala na morebitne Trumpove odzive, če ne bo prejel nagrade. Razpravlja se o drugih kandidatih in potencialnih dobitnikih za leto 2025, vključno z dogovorom med Izraelom in Hamasom ter humanitarnimi organizacijami.

V različnih državah po svetu se začenja sezona cepljenja proti gripi in COVID-19. Na Škotskem so že cepili na tisoče ljudi, v Italiji (Valle d'Aosta) se bo cepljenje začelo 13. oktobra, podobno kot v Mehiki (Coahuila). Na Portugalskem so že aplicirali več kot 800.000 odmerkov cepiv proti gripi in COVID-19. V ameriški zvezni državi Indiana pozivajo prebivalce k cepljenju zaradi upadanja stopnje cepljenja, v kanadski provinci Manitoba pa opažajo rahlo povečanje cepljenja proti gripi v primerjavi z obdobjem pred pandemijo.

Poslovne zbornice v Mehiki so pozvale poslance, naj ustavijo posebni davek na proizvodnjo in storitve (IEPS) za sladke pijače in tobak. Zbornice menijo, da je ta davek škodljiv za gospodarstvo.

Claudia Sheinbaum Pardo, predsednica Mehike, je branila odprto naravo vladnih jutranjih konferenc, znanih kot 'Mañaneras', in zatrdila, da so prostor za razpravo in javno informiranje, ne pa za uradno propagando. Zanikala je, da bi obstajali novinarji ali youtuberji, ki bi bili 'po meri'. Guverner Sonore, Alfonso Durazo, in sekretarka za notranje zadeve, Rosa Icela Rodríguez, sta vodila delo predsedniške komisije za volilno reformo.

Selektor italijanske nogometne reprezentance pričakuje več protestnikov kot navijačev na kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo 2026 proti Izraelu. Medtem predsednik Fife Gianni Infantino poziva protestnike, naj ohranijo mir na izraelskih nogometnih tekmah, in obenem razmišlja o možnosti prestavitve svetovnega prvenstva v zimski termin, kar bi lahko vplivalo tudi na koledar angleške Premier League.

Po dogovoru o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom so se obnovili pozivi, da bi Donald Trump prejel Nobelovo nagrado za mir. Benjamin Netanyahu je ponovil, da si Trump zasluži nagrado zaradi svojega načrta za končanje vojne v Gazi. Keir Starmer ni želel komentirati, ali si Trump zasluži nagrado, pohvalil pa je dogovor o prekinitvi ognja. Stavnice sicer napovedujejo Trumpovo zmago.

Izrael in Hamas sta se dogovorila o prekinitvi ognja v Gazi po dveh letih spopadov, v skladu s prvotnim načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Dogovor predvideva prekinitev ognja, izpustitev izraelskih talcev in delni umik izraelskih sil. Hamas je predložil seznam imen palestinskih zapornikov, ki naj bi bili izpuščeni. Frans Timmermans je dogovor pozdravil kot neverjeten trenutek olajšanja in upanja.

Donald Trump je že večkrat namignil, da si zasluži Nobelovo nagrado za mir, in bil zanjo že nominiran. Kljub temu strokovnjaki menijo, da je malo verjetno, da bi jo letos prejel. Trump sam trdi, da si nagrado zasluži zaradi pomoči pri reševanju osmih konfliktov, vključno z Gazo, vendar to po mnenju strokovnjakov zaenkrat ne bo dovolj.

Predsednik Emmanuel Macron naj bi v naslednjih dveh dneh imenoval svojega šestega premierja v dveh letih, kar je presenetilo trg, ki je pričakoval razpis predčasnih volitev. Po odstopu premierja se pričakuje, da bo Macron novega imenoval do petka zvečer.

V Mehiki je guverner Sonore, Alfonso Durazo, s sekretarko za notranje zadeve, Roso Icelo Rodríguez, vodil delo predsedniške komisije za reformo volitev. V Senegalu naj bi na predsedniške volitve leta 2019 vplivali tuji akterji z uporabo sofisticiranih digitalnih orodij za ponovno izvolitev Mackyja Salla. V Mehiki je Claudia Sheinbaum Pardo branila jutranje konference vlade kot prostor za razpravo in javno informiranje, zanikala pa je, da bi imeli novinarje ali youtuberje "po meri".

Izrael in Hamas sta dosegla dogovor o prvi fazi mirovnega načrta za Gazo, ki ga podpira ZDA. Evropski voditelji so pozdravili prekinitev ognja in pozvali k takojšnji humanitarni pomoči ter trajnim mirovnim prizadevanjem. Dogovor, ki so ga posredovale ZDA, Katar, Turčija in Egipt, predvideva izmenjavo talcev in zapornikov ter postopen umik izraelskih vojakov iz Gaze.

Predsednica Mehike, Claudia Sheinbaum Pardo, se je odzvala na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je omenil možnost ponovnih pogajanj o sporazumu med Mehiko, Združenimi državami in Kanado (T-MEC). Sheinbaum Pardo je poudarila, da je sporazum T-MEC še vedno veljaven v vseh treh državah in da bi morebitne spremembe zahtevale temeljit pregled. Poudarila je tudi, da potekajo stalni pogovori s trgovinskimi partnerji, vendar formalna revizija še ni bila odprta. Napovedala je tudi posvetovanja z gospodarstveniki in morebitna dvostranska srečanja.

Po poročanju različnih virov naj bi Izrael in Hamas podpisala prvo fazo mirovnega načrta za Gazo, ki ga je spodbudil ameriški predsednik Donald Trump. Turški zunanji minister je dejal, da so pogovori o prekinitvi ognja blizu dogovora. Dogovor naj bi vključeval prekinitev ognja in izpustitev talcev. Katar je potrdil, da sporazum vključuje vse določbe in mehanizme izvedbe. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da bo vlada potrdila sporazum in pripeljala talce domov.

Šest mehiških državljanov, ki jih je Izrael pridržal, ker so poskušali z ladjo s humanitarno pomočjo priti v Gazo, se je vrnilo v Mehiko in prispelo na mednarodno letališče v Mexico Cityju (AICM). Sprejeli so jih družinski člani, prijatelji in zunanji minister Juan Ramón de la Fuente. Po izpustitvi so zahtevali svobodo za Palestino in poudarili, da bi morala humanitarna pomoč priti v Gazo.

Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvožene težke tovornjake s 1. novembrom. Poleg tega naj bi prejel "ljubko pismo" pred srečanjem z Anthonyjem Albanesejem v Ovalni pisarni. Trump naj bi tudi opustil diplomatska prizadevanja z Venezuelo in razmišljal o vojaških možnostih, medtem ko je njegova nedavna pomorska operacija v Karibskem morju sprožila zaskrbljenost v mednarodni skupnosti. Podane so bile tudi izjave o Erdoğanu.

Izrael je odobril repatriacijo šestih mehiških aktivistov, ki so bili pridržani, ko so poskušali dostaviti pomoč Palestincem v Gazi. Mehiško zunanje ministrstvo (SRE) je potrdilo, da so prejeli dovoljenje izraelske vlade za vrnitev aktivistov, ki so bili del flotile Sumud, ki jo je izraelska vojska prestregla približno 70 milj od obale Gaze 1. oktobra. Aktivisti so bili pridržani v centru za pridržanje Ketziot.