APDEJT.si

Belgijski tožilci so potrdili zaslišanje dveh pripadnikov izraelske vojske, ki sta se udeležila glasbenega festivala, v zvezi z obtožbami o vojnih zločinih v Gazi. Dogodek je pritegnil pozornost po tem, ko sta bila vojaka prijavljena s strani skupin, ki zagovarjajo človekove pravice, zaradi domnevne vpletenosti v konflikte v Gazi. Zaslišanje poudarja mednarodne napore za preiskavo domnevnih kršitev mednarodnega prava med vojaškimi operacijami.

Pentagon je dejanje označil za provokacijo in poskus oviranja protidrogističnih operacij. ZDA so opozorile vlado Nicolása Madura. Donald Trump pa je ukazal napotitev desetih naprednih lovcev F-35 v regijo.

Ameriške zdravstvene oblasti so začasno ustavile licenco za prodajo cepiva Ixchiq proti virusu čikungunje, ki ga proizvaja francoski laboratorij Valneva, zaradi poročil o resnih neželenih učinkih. Odločitev je bila sprejeta po poročilih o resnih stranskih učinkih pri starejših odraslih, pri čemer so oblasti njegovo uporabo povezale s smrtjo treh ljudi. FDA in Evropska agencija za zdravila (EMA) že ocenjujeta cepivo, ki je bilo v ZDA odobreno leta 2023. Francija in Evropska unija sta že prej ustavili uporabo cepiva za osebe, starejše od 65 let, zaradi resnih neželenih učinkov.

Predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, je potrdil, da so ameriške sile izvedle "smrtonosni napad" na ladjo, ki je prevažala droge in je izhajala iz Venezuele. Informacijo je potrdil tudi ameriški državni sekretar, pri čemer podrobnosti o operaciji, ki je potekala v Karibih, niso bile razkrite, razen da je bila ladja uničena.

Julio César Chávez Jr. je bil po izgonu iz ZDA v Mehiko poslan v preventivni pripor. Sodnik v Hermosillu, Sonora, je odredil pripor zaradi domnevnih povezav z organiziranim kriminalom, natančneje s skupino 'Los Chapitos', ki deluje znotraj kartela Sinaloa. O njegovem pravnem položaju bo odločeno 23. avgusta. Njegov oče, Julio César Chávez, je po deportaciji izrazil obup in ogorčenje nad situacijo.

Trumpova administracija je zaprosila Vrhovno sodišče ZDA za hitro obravnavo pritožbe glede carin, uvedenih na podlagi zakona iz leta 1977, namenjenega reševanju izrednih razmer. To sledi odločitvi nižjega sodišča, ki je razglasilo večino Trumpovih carin za nezakonite. Vrhovno sodišče naj bi odločalo o tem, ali bo morala Amerika podjetjem povrniti več kot 200 milijard dolarjev zaradi teh carin.

ZDA so obsodile prelet ameriške vojaške ladje s strani venezuelskih vojaških letal v Karibskem morju, ki so ga označile za "zelo provokativno dejanje". Pentagon je napovedal napotitev desetih lovcev kot odgovor na incident.

Pod pritiskom Kapitola glede pravne utemeljitve za usmrtitev 11 domnevnih tihotapcev mamil s strani ameriške vojske, se je Trumpova administracija izognila zakonodajalcem in zagotovila mešanico javnih izjav. Strokovnjaki izražajo skepticizem glede zakonitosti tega napada.

Mike Johnson se je zavezal, da se bo boril proti Kaliforniji zaradi domnevnega 'prevzema oblasti' z gerrymanderingom, medtem ko podpira podobna prizadevanja v Teksasu. Bill Barr bo odgovarjal Kongresu glede primera Epsteina. V Washingtonu so aretirali 33 ljudi, od tega 15 ilegalcev, v sklopu Trumpovega prizadevanja za vzpostavitev reda in zakona.

Donald Trump je potrdil, da Cia izvaja tajne operacije v Venezueli in razmišlja o kopenskih napadih na domnevne narkokartele. Kritike so se pojavile zaradi odobritve tajnih akcij brez soglasja kongresa, medtem ko so skupine za človekove pravice opozorile, da bi napadi lahko kršili mednarodno pravo. Operacije Cie proti narkokartelom v Venezueli postajajo vse bolj očitne.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je vložila obtožnico proti moškemu, ki jo je otipaval med sprehodom v bližini predsedniške palače. Incident je ponovno odprl razpravo o varnosti žensk v Mehiki.

Visoki komisar ZN za človekove pravice, Volker Türk, je pozval k preiskavi ameriških vojaških napadov na plovila v Karibskem morju in vzhodnem Tihem oceanu, ki naj bi prevažala droge iz Južne Amerike. Türk je te napade označil za 'nesprejemljive'. To je prva tovrstna obsodba s strani Združenih narodov.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy bo 21. oktobra začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Obsodili so ga zaradi korupcije in trgovine z vplivom. Sarkozy bo prvi nekdanji francoski predsednik, ki bo moral v zapor. Sodniki so odredili aretacijo Sarkozyja, ki naj bi prejel nezakonite prejemke za financiranje svoje kampanje.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kriminalnega združevanja v povezavi z nezakonitim financiranjem kampanje s strani pokojnega libijskega voditelja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora, a je bil oproščen drugih obtožb, vključno s pasivno korupcijo in nezakonitim financiranjem kampanje. Bil je spoznan za krivega prejema milijonov evrov od Gadafija za financiranje kampanje.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

Kremlj je izjavil, da je odziv Zahoda na nedavni sestanek Sveta za varnost Rusije v skladu z militaristično protirusko histerijo. Prav tako je znano, da Kremlj načrtno vzpostavlja stike s poslanci nemške stranke AfD in BSW. Kremlj razume, da se nad Srbijo izvaja izjemen pritisk glede uporabe srbskega streliva proti ruskim enotam.

V izgredu v zaporu v Machali v Ekvadorju je umrlo 14 ljudi, 14 pa je bilo ranjenih. Med spopadom med tolpami so zaporniki ubili paznika in ugrabili policiste. V ločenih izgredih v Manili je bil en moški zaboden do smrti, 47 pa je bilo ranjenih.

Nicolas Sarkozy je v torek začel prestajati zaporno kazen v zaporu La Santé v Parizu. Pred zaporom in pred njegovo vilo Montmorency v 16. okrožju so se zbrali številni podporniki, ki so izražali svojo podporo in prepričanje v njegovo nedolžnost. Nekateri so njegovo obsodbo označili za "pravni udar". Sarkozy je postal prvi nekdanji francoski voditelj, ki je končal za rešetkami po drugi svetovni vojni.

Notranji minister Laurent Nuñez je potrdil, da je Nicolasu Sarkozyju, ki je zaprt v zaporu La Santé, zagotovljena posebna zaščita. Dva varnostna uslužbenca sta nameščena v sosednji celici in neprekinjeno spremljata nekdanjega predsednika zaradi groženj, ki jih prejema. Minister je pojasnil, da bo ta zaščita veljala, dokler bo ocenjena kot potrebna.