APDEJT.si

Najdaljše zaprtje ameriške vlade v zgodovini je povzročilo težave malim podjetjem, ki so odvisna od zveznih pogodb. Podjetja so zmanjšala porabo, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, medtem ko so poskušala stopiti v stik z zaprtimi vladnimi uradi. Zakonodajalci so se vrnili v Washington, da bi glasovali o kompromisni zakonodaji, ki bi financirala vlado do 30. januarja.

Zunanji ministri držav skupine G7 so v skupni izjavi po srečanju v Kanadi ponovno pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini. Izjava poudarja nujnost začetka pogajanj, pri čemer naj bi bila izhodiščna točka za dialog mirovni načrt.

Po 43 dneh je ameriški predsednik Donald Trump podpisal začasni proračun, ki ga je predhodno sprejel parlament, s čimer se je končala najdaljša blokada vladnih služb v zgodovini ZDA.

Moldavski premier Alexandru Munteanu je prispel v Bukarešto na svoj prvi uradni obisk v tujini po prevzemu mandata. Munteanu se bo srečal z visokimi romunskimi uradniki in razpravljal o temah obojestranskega interesa. Sprejel ga bo tudi predsednik države Nicuşor Dan.

Moldavski preiskovalci so izvedli preiskave pri članih politične stranke, povezanih z organizacijo "Šor", zaradi suma pranja denarja, konverzije kriptovalut in nezakonitega financiranja političnih aktivnosti. Preiskave so izvedli pripadniki Nacionalnega inšpektorata za preiskave (INI) in specialna enota "Fulger".

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da imajo Združene države Amerike vso pravico do vojaškega delovanja na "svoji hemisferi" in da Evropa ni tista, ki bi določala zakonitost operacij proti čolnom na Karibih, ki naj bi bili polni mamil. Rubio je tudi dejal, da se na srečanju G7 ni razpravljalo o napadih na plovila na Karibih.

Konec najdaljšega zaprtja ameriške vlade v zgodovini bi pomenil olajšanje za mala podjetja, ki so odvisna od zveznih pogodb ali financiranja. Med sedemtedenskim zaprtjem so podjetja zmanjševala porabo, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, hkrati pa so poskušala stopiti v stik z zaprtimi vladnimi uradi.

Zaradi velikega korupcijskega škandala v ukrajinskem energetskem sektorju sta na zahtevo predsednika Zelenskega odstopila minister za pravosodje in ministrica za energetiko. Nacionalni protikorupcijski urad Ukrajine (NABU) in Specializirano protikorupcijsko tožilstvo (SAP) sta objavila operacijo "Midas" za odkrivanje korupcijske sheme v energetiki, kjer naj bi se razpravljalo o milijonskih podkupninah za zaščito energetskih objektov. Pred izbruhom škandala naj bi Ukrajino zapustil tudi Mindič, nekdanji poslovni partner Zelenskega. Čeprav ministrica za energetiko ni uradno osumljena, jo mediji označujejo za blisko osebo svojega predhodnika.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da Madžarska ne bo več finančno podpirala Kijeva zaradi korupcijskega škandala v Ukrajini. Na to se je ostro odzval predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Georgij Tihi, ki je Orbana kritiziral na družbenem omrežju X.

Med prvim srečanjem s sirskim predsednikom Ahmedom al-Sharaajem v Beli hiši je ameriški predsednik Donald Trump nepričakovano poškropil gosta s kolonjsko vodico svoje blagovne znamke in se ob tem pošalil o številu njegovih žena.

Moldavska vlada je na seji 12. novembra odobrila razveljavitev sedmih sporazumov, podpisanih v okviru Skupnosti neodvisnih držav (CIS). Minister za zunanje zadeve Mihai Popșoi je poudaril, da so ti sporazumi "izgubili aktualnost in ne prinašajo koristi" državljanom Moldavije. Med razveljavljenimi sporazumi je tudi sporazum o potovanju brez vizumov za državljane CIS, podpisan leta 1992 v Biškeku.

Alexandru Machidon, vršilec dolžnosti generalnega tožilca, je predstavil Victorja Furtuno kot novega vodjo urada za boj proti organiziranemu kriminalu in posebnim zadevam (PCCOCS). Furtuna je bil imenovan na predlog Višjega tožilskega sveta po skoraj dveh letih vodenja institucije kot vršilec dolžnosti. Generalno tožilstvo je sporočilo, da je delo PCCOCS izjemnega pomena.

Močno neurje s torentnimi deževji in točo je prizadelo grške otoke v severovzhodnem Egejskem morju, kar je povzročilo obsežne poplave in precejšnjo škodo. Na otoku Lesbos je voda ponekod presegla en meter, močno pa je bil poškodovan tudi zgodovinski most. Oblasti so razglasile izredne razmere na več otokih.

Turški predsednik Erdogan je sporočil, da so našli črno skrinjico turškega vojaškega letala, ki je strmoglavilo v Gruziji. Iskanje enega trupla še poteka. Po mnenju turških in mednarodnih strokovnjakov je letalo C-130 verjetno razpadlo v zraku, posadka pa je poskušala pripraviti letalo na zasilni pristanek.

Predsednica Republike Moldavije, Maia Sandu, je podpisala ukaze o razrešitvi vodje državne službe za zaščito (SPPS), Vasileja Popa, in njegovega namestnika, Vitalija Lupaškua. Razrešitvi sta bili izvedeni na podlagi njunih prošenj za odstop.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zahteval odstop ministra za energetiko Svetlane Grinčuk in nekdanjega ministra za pravosodje Germana Galuščenka zaradi suma korupcije. Svetlana Grinčuk je nato podala odstopno izjavo. Odkrito je bilo, da je Grinčuk večkrat prenočevala pri Galuščenku. Poleg tega se je turški zunanji minister Hakan Fidan v Ankari sestal s sekretarjem Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine Rustemom Umerovim.

Rusija je ponovila svojo pripravljenost za obnovitev neposrednih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu, ki so bila prekinjena julija. Rusija trdi, da je Ukrajina tista, ki zavira pogovore, medtem ko Turčija ostaja potencialna lokacija za srečanje.

Turško obrambno ministrstvo je uradno potrdilo smrt vseh 20 vojakov, ki so bili na krovu vojaškega transportnega letala Lockheed C-130 Hercules, ki je strmoglavilo na območju Gruzije blizu meje z Azerbajdžanom. Ministrstvo je objavilo tudi imena in čine umrlih. Kot možni vzrok nesreče se omenja eksplozija na krovu ali zunanji vpliv.

Ukrajinska ministrica za energijo Svitlana Hryntschuk je zaradi korupcijskega škandala v energetskem sektorju odstopila s položaja na zahtevo predsednika Zelenskega. Zanikala je kakršnokoli nepravilnost. Premierka Julija Sviridenko je sporočila, da je bil odpuščen tudi minister za pravosodje Herman Galuščenko.

Istanbulski tožilec zahteva do 2352 let zapora za istanbulskega župana Ekrema İmamoğluja zaradi obtožb o vodenju obsežne korupcijske mreže. İmamoğlu, ki je v priporu od marca, velja za enega od glavnih tekmecev predsednika Erdogana.