APDEJT.si

Državna energetska družba Centrenergo je sporočila, da so vse termoelektrarne v Ukrajini prenehale proizvajati elektriko zaradi ruskih napadov. Ukrajinska ministrica za energijo Svetlana Grinčuk je izjavila, da Kijev sodeluje s partnerji pri krepitvi protizračne obrambe energetskih objektov. Ruske sile so napadle termoelektrarno TEC-1 v Voronežu z brezpilotnimi letalniki.

Pritožbeno sodišče v Parizu je obravnavalo zahtevo Nicolasa Sarkozyja za izpustitev iz zapora La Santé, kjer je od 21. oktobra. Tožilstvo se je izreklo za njegovo izpustitev pod sodnim nadzorom. Nekdanji svetovalec Thierry Saussez meni, da bo Sarkozy iz tega izšel še močnejši.

Ukrajina si prizadeva obnoviti električno energijo in ogrevanje po obsežnih ruskih napadih, ki so poškodovali energetsko infrastrukturo in povzročili množične izpade električne energije. Rusija že več tednov cilja na ukrajinske elektrarne in plinske naprave, kar povečuje strah pred novo težko zimo za civiliste. Napadi z droni in raketami so zahtevali najmanj štiri življenja v Dnipru in Harkivu. Ukrajinska prizadevanja so osredotočena na obnovo osnovnih storitev po ruskih napadih, katerih obseg je bil od začetka konflikta le redko dosežen.

Ruska FSB je v Moskvi aretirala 45-letnega moškega, osumljenega državne izdaje. Osumljenec je zbiral podatke o ruskih vojakih in načrtoval sabotažo na železniški postaji v moskovski regiji po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb.

Velika Britanija je na zahtevo Belgije poslala strokovnjake in opremo, da bi ji pomagala v boju proti motnjam, ki jih povzročajo droni v bližini letališč. Vodja britanske vojske, Sir Richard Knighton, je dejal, da je Belgija zaprosila za pomoč v obliki britanskega osebja in opreme.

Mihail Hodorkovski, pomemben kritik Kremlja, ki živi v izgnanstvu in ima izkušnje z ruskimi zapori, opozarja Evropo, naj se pripravi na dolgoročno konfrontacijo z Rusijo, ne glede na to, kako se bo končala vojna v Ukrajini. Hodorkovski pričakuje nekakšno novo hladno vojno, ki bo trajala vsaj deset let.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je opozoril ruskega predsednika Vladimirja Putina pred morebitnim jedrskim napadom na zahodne države in poudaril, da bi se Nato odzval enako. Rutte je dejal, da mora Putin razumeti, da jedrske vojne ni mogoče dobiti in se je ne sme nikoli začeti. Pozval je zahodne voditelje, naj več govorijo z javnostjo o jedrskem odvračanju, da bi ljudje razumeli, kako to podpira našo kolektivno varnost. Nato je izvedel letno jedrsko vajo, ki je okrepila zaupanje v zmožnost odvračanja.

Kremlj je zanikal, da bi Vladimir Putin ukazal začetek priprav na jedrske poskuse. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da sta Moskva in Peking zavezana prepovedi testiranja jedrskega orožja in da mora biti morebitna odločitev o testiranjih "dobro utemeljena in skrbno pretehtana".

Moldavski in ukrajinski mejni prehodi s skupnim nadzorom so bili začasno zaprti zaradi tehničnih težav na ukrajinski strani, ki ni mogla sprejemati vozil za nadzor. Težave so bile odpravljene in promet je bil ponovno vzpostavljen, vendar je trenutno povečan pretok potnikov in vozil v obe smeri.

Moldavske oblasti načrtujejo uvedbo viznega režima za državljane držav članic Skupnosti neodvisnih držav (CIS), vključno z Rusijo, Belorusijo in Armenijo. Ta ukrep sledi denunciranju sporazuma, ki je omogočal potovanje brez viz med temi državami. Vlada Moldavije bo o tem projektu razpravljala na seji 12. novembra 2025.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je izjavila, da bo Republika Moldavija v procesu pridruževanja Evropski uniji obravnavana ločeno od Ukrajine. Poudarila je, da se vsaka država ocenjuje individualno in lahko napreduje, ko izpolnjuje pogoje. Metsola je tudi izpostavila vprašanje ločitve od Ukrajine.

Moldavska vlada načrtuje uvedbo vizumskega režima za državljane držav Skupnosti neodvisnih držav (CIS). Predlog o uvedbi vizumov je bil na dnevnem redu seje vlade 12. novembra 2025. Predlog predvideva odpoved sporazumov, ki so državljanom CIS omogočali potovanje brez vizumov v Moldavijo.

Predsednica Republike Moldavije, Maia Sandu, je podpisala odlok o ustanovitvi novega Nacionalnega varnostnega sveta (CNS). Med člani tega posvetovalnega telesa, odgovornega za usklajevanje in spremljanje nacionalnih varnostnih politik, je tudi nekdanja romunska ministrica za finance, Anca Dragu, trenutno guvernerka centralne banke v Kišinjevu. CNS bo nadomestil dosedanji Vrhovni varnostni svet (CSS).

V Bolgariji so aretirali romunskega voznika, ki je povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrlo šest migrantov. Nesreča se je zgodila blizu Burgasa, ko je voznik, med begom pred policijo, zapeljal z avtom v jezero Vaia. Tožilstvo zahteva pripor za voznika, ki ga obtožujejo kvalificiranega umora.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je 11. novembra obiskala Kišinjev, glavno mesto Republike Moldavije, kjer se je srečala z vodstvom države in sodelovala na konferenci o napredku in prihodnjih prioritetah države v zvezi z razširitvijo EU. Obisk je namenjen razpravi o širitvi Evropske unije in prihodnosti Republike Moldavije.

Romunija in Bolgarija si prizadevata preprečiti zaprtje rafinerij Lukoil, preden začnejo veljati ameriške sankcije proti ruskim lastnikom. Washingtonova odločitev o sankcioniranju podjetij Lukoil in Rosneft je povzročila težave v več evropskih državah, ki želijo preprečiti prekinitev dobave goriva. Romunija razmišlja o zahtevi za preložitev sankcij.

Po tem, ko je Madžarska pridobila izjemo od ameriških sankcij za nakup ruske nafte, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izjavil, da bo Ukrajina poskušala zagotoviti, da ruska nafta ne bo dosegla Evrope. Zelenski je tudi izrazil mnenje, da želi Viktor Orban pripeljati Donalda Trumpa nazaj.

Rusija je izvedla obsežen napad na energetsko infrastrukturo Ukrajine, kar je povzročilo izpade električne energije v večini regij. Ukrajinska ministrica za energijo, Svitlana Grinciuk, je sporočila, da je bil napad obsežen in je prizadel večji del države.

Ukrajina je obtožila Rusijo, da izkorišča revščino v Afriki za nadaljevanje vojne. Ukrajinske oblasti trdijo, da se na strani Rusije bori več kot 1.400 afriških državljanov iz 36 držav. Mnogi naj bi bili prevarani ali prisiljeni v boj, podpis pogodbe z Moskvo pa naj bi pomenil obsodbo na smrt.

Predsednik ZDA Donald Trump je pohvalil Romunijo in njene prebivalce, rekoč da so "odličen narod", ob omembi sprememb v rotaciji ameriških vojakov v državi. Trump je poudaril, da so odnosi med ZDA in Romunijo zelo dobri, medtem ko je sekretar za obrambo Pete Hegseth dodal, da bodo ameriške sile ostale v Romuniji, vendar bodo prišlo do sprememb v načinu njihovega nameščanja.