APDEJT.si

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

Protesti 'Brez kraljev' so potekali po vsej državi, udeležilo naj bi se jih več kot 5 milijonov ljudi. Trumpova administracija je poskušala napotiti Nacionalno gardo v Chicago, a sta dve zvezni sodišči to preprečili. Podpredsednik JD Vance je branil načrte za izstreljevanje artilerijskih granat med protesti. Protesti so bili usmerjeni proti zaustavitvi delovanja vlade, Trumpovemu zatiranju priseljevanja in domnevnemu avtoritarizmu.

Kenijski opozicijski voditelj Raila Odinga je umrl v starosti 80 let v južni Indiji. Kenija je v njegovo čast razglasila sedem dni nacionalnega žalovanja. Smrt se je zgodila manj kot dve leti pred predsedniškimi volitvami leta 2027. Odinga je bil ključna osebnost kenijske politike, petkratni kandidat za predsednika in med leti 2008 in 2013 tudi premier. Indijski premier Narendra Modi je izrazil sožalje in ga pohvalil kot pomembnega državnika in prijatelja Indije. Voditelji iz Afrike in sveta so se poklonili njegovi zapuščini.

Madagaskarska vojska je prevzela nadzor nad predsedniško palačo, potem ko je državni zbor glasoval za odstavitev predsednika Andryja Rajoeline. Vojaška enota, ki podpira protestno gibanje, je razglasila prevzem oblasti in začasno ukinitev ustave. Predsedstvo je dogajanje označilo za poskus državnega udara in zatrdilo, da Rajoelina ostaja na položaju.

Donald Trump je potrdil srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Washingtonu. Skupaj z voditelji Egipta, Katarja in Turčije je podpisal deklaracijo o vzpostavitvi miru v Gazi na vrhu v Sharm el-Sheikhu. Po sklenitvi mirovnega sporazuma za Gazo je Trump dejal, da se bo odločil o dolgoročni rešitvi izraelsko-palestinskega konflikta in da bo pretehtal rešitev z dvema državama.

Donald Trump je med obiskom Izraela izjavil, da je spopad v Gazi končan. V Knesetu, izraelskem parlamentu, so ga sprejeli s stoječimi ovacijami, izraelski predsednik Isaac Herzog pa mu je podelil najvišje civilno priznanje, 'Predsedniško medaljo časti', za njegov prispevek k dogovoru o talcih. Trump in egiptovski predsednik Abdel Fattah el-Sisi sta v Šarm el-Šejku v Egiptu vodila mednarodni vrh o Gazi, kjer se jima je pridružil tudi Benjamin Netanjahu.

V avtobusni nesreči v severni Južni Afriki je umrlo najmanj 42 ljudi, 49 pa je bilo ranjenih. Avtobus je zdrsnil s ceste in strmoglavil v globok prepad na strmem gorskem prelazu.

Ameriški predsednik Donald Trump je prispel v Izrael, kjer se je srečal z družinami talcev. Ob prihodu v izraelski parlament, Knesset, ga je pričakal stoječi aplavz. Trump je izjavil, da tega ni storil za Nobelovo nagrado, ampak da bi reševal življenja. Osvobojenih je bilo prvih sedem izraelskih talcev.

Donald Trump je napovedal, da bo zahteval smrtno kazen za vse umore v Washingtonu, D.C., da bi zmanjšal kriminal. V Washingtonu je bila smrtna kazen odpravljena leta 1981. Kljub kritikam, da je diktator, se je Trump označil za osebo z zdravim razumom.

Sodišče v N'Djameni je nekdanjega premierja in vodjo opozicije Succèsa Masro obsodilo na 20 let zapora. Tožilstvo je zahtevalo 25 let zaporne kazni. Masra je bil obsojen tudi na plačilo globe v višini 1,5 milijona evrov.

Nekdanjega predsednika Demokratične republike Kongo, Josepha Kabila, je vojaško sodišče obsodilo na smrt v odsotnosti zaradi vojnih zločinov in izdaje. Poleg tega je bilo Kabili naloženo plačilo odškodnine v višini 30 milijard ameriških dolarjev. Poročajo, da Kabila živi v izgnanstvu.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi obsodbe v primeru nezakonitega financiranja kampanje s libijskim denarjem. Sarkozy je prvi nekdanji francoski voditelj, ki je bil po letu 1945 poslan v zapor. Pred zaporom se je zbrala množica podpornikov in družinskih članov, medtem ko njegov odvetnik razkriva, da bo imel omejene stike z drugimi zaporniki in bo deležen treh obiskov tedensko.

Nicolas Sarkozy je v torek začel prestajati zaporno kazen v zaporu La Santé v Parizu. Pred zaporom in pred njegovo vilo Montmorency v 16. okrožju so se zbrali številni podporniki, ki so izražali svojo podporo in prepričanje v njegovo nedolžnost. Nekateri so njegovo obsodbo označili za "pravni udar". Sarkozy je postal prvi nekdanji francoski voditelj, ki je končal za rešetkami po drugi svetovni vojni.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje iz Libije. Obsojen je bil 25. septembra zaradi kriminalne združbe. Njegovi odvetniki so vložili zahtevo za pogojni odpust. Pred njegovim domom v Parizu se je zbralo na stotine podpornikov, ki so izrazili podporo in kritizirali sodno odločitev, sin pa je organiziral shod v podporo očetu. Medtem ko privrženci glasno izražajo podporo, se politična družina zadržuje. Obsodba je bila označena kot oblika moralne pravice s strani afriških novinarjev.

Nicolas Sarkozy je v spremstvu soproge Carle Bruni prispel v zapor La Santé, kjer je začel prestajati petletno zaporno kazen. Pred aretacijo so ga obiskali njegovi otroci. Preiskava proti Sarkozyju se je začela leta 2011, ko ga je eden od sinov libijskega diktatorja obtožil prejemanja sredstev iz Tripolija za financiranje kampanje leta 2007. Sarkozyjeva celica naj bi bila opremljena s kuhinjo, hladilnikom in tušem.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje iz Libije. Obsojen je bil 25. septembra zaradi kriminalne združbe. Njegovi odvetniki so vložili zahtevo za pogojni odpust. Pred njegovim domom v Parizu se je zbralo na stotine podpornikov, ki so izrazili podporo in kritizirali sodno odločitev, sin pa je organiziral shod v podporo očetu. Medtem ko privrženci glasno izražajo podporo, se politična družina zadržuje. Obsodba je bila označena kot oblika moralne pravice s strani afriških novinarjev.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi obsodbe v primeru nezakonitega financiranja kampanje s libijskim denarjem. Sarkozy je prvi nekdanji francoski voditelj, ki je bil po letu 1945 poslan v zapor. Pred zaporom se je zbrala množica podpornikov in družinskih članov, medtem ko njegov odvetnik razkriva, da bo imel omejene stike z drugimi zaporniki in bo deležen treh obiskov tedensko.

Nicolas Sarkozy je v torek začel prestajati zaporno kazen v zaporu La Santé v Parizu. Pred zaporom in pred njegovo vilo Montmorency v 16. okrožju so se zbrali številni podporniki, ki so izražali svojo podporo in prepričanje v njegovo nedolžnost. Nekateri so njegovo obsodbo označili za "pravni udar". Sarkozy je postal prvi nekdanji francoski voditelj, ki je končal za rešetkami po drugi svetovni vojni.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

Nicolas Sarkozy je v spremstvu soproge Carle Bruni prispel v zapor La Santé, kjer je začel prestajati petletno zaporno kazen. Pred aretacijo so ga obiskali njegovi otroci. Preiskava proti Sarkozyju se je začela leta 2011, ko ga je eden od sinov libijskega diktatorja obtožil prejemanja sredstev iz Tripolija za financiranje kampanje leta 2007. Sarkozyjeva celica naj bi bila opremljena s kuhinjo, hladilnikom in tušem.

Perujski kongres je v hitrem postopku odstavil predsednico Dino Boluarte zaradi krize z negotovostjo in jo nadomestil z dosedanjim vodjo zakonodajne veje oblasti, Joséjem Jeríjem. Jerí je ob prevzemu obljubil prehodno obdobje do volitev leta 2026.

Pri nesreči tovornega letala družbe Emirates, ki je v Hongkong prispelo iz Dubaja, sta umrli dve osebi. Letalo je zdrsnilo s steze in trčilo v varnostno patruljno vozilo, preden je padlo v morje. To je druga smrtonosna nesreča na tem letališču od njegovega odprtja leta 1998.

Po ZDA so potekala žalovanja za Charlieja Kirka, ustanovitelja Turning Point USA, ki je bil ubit v Utahu. Ruski uradniki so Kirkovo smrt komentirali in nakazali, da bi bil napad lahko opozorilo Donaldu Trumpu.

Izraelski obrambni minister Yisrael Katz je izrazil zadovoljstvo nad dogovorom o prekinitvi ognja s Hamasom, ki vključuje izpustitev izraelskih talcev. Premier Benjamin Netanyahu je obljubil, da bo poskrbel za vrnitev vseh talcev in napovedal sejo vlade za potrditev dogovora, ki ga je posredoval Donald Trump. Dogovor predvideva prvo fazo prekinitve ognja v Gazi in izpustitev zapornikov na obeh straneh.

Benjamin Netanjahu je pred srečanjem z Donaldom Trumpom izjavil, da Izrael pripravlja nov načrt za prekinitev ognja s podporo Bele hiše. Pogovori med Trumpom in Netanjahujem naj bi pospešili dogovor o končanju vojne v Gazi. Medtem je število smrtnih žrtev v Gazi preseglo 66.000.

Ukrajina je prevzela odgovornost za dva sabotažna napada na ruskem železniškem omrežju, v katerih so umrle najmanj tri osebe. Napadi so se zgodili v ruskih regijah Orjol in Leningrad. Romunsko obrambno ministrstvo je obsodilo vdor ruskih dronov v romunski zračni prostor kot nov izziv za regionalno varnost in stabilnost.

Kljub prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom je prišlo do napadov z več smrtnimi žrtvami. Izrael je izvedel zračne napade, medtem ko je vojska sporočila, da je odprla ogenj na Palestince, ki so se približali izraelskim vojakom. Uradniki so dejali, da je izraelski ogenj ubil tri ljudi v bližini črte prekinitve ognja. V Izrael sta prispala ameriška odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner, da bi razpravljala o izvajanju dogovora o prekinitvi ognja. V Gazo so vstopili tovornjaki s pomočjo skozi prehoda Karem Abu Salem in Kissufim.

Po podatkih ankete Emerson College se je podpora Američanov ravnanju predsednika Donalda Trumpa z vojno med Izraelom in Hamasom znatno povečala. Trump je Hamasu zagrozil z vojaškim posredovanjem v Gazi, če ne bo ustavil nasilja in bo kršil dogovor o prekinitvi ognja z Izraelom.

Pri nesreči tovornega letala družbe Emirates, ki je v Hongkong prispelo iz Dubaja, sta umrli dve osebi. Letalo je zdrsnilo s steze in trčilo v varnostno patruljno vozilo, preden je padlo v morje. To je druga smrtonosna nesreča na tem letališču od njegovega odprtja leta 1998.

Vladimir Putin je opozoril zahodne voditelje, da bodo tuje enote, poslane v Ukrajino, obravnavane kot legitimne tarče. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nakazal, da bi lahko v državi namestili več tisoč tujih vojakov v okviru povojnih varnostnih jamstev. Kremelj je izrazil možnost drugega kroga pogovorov med Putinom in Donaldom Trumpom v bližnji prihodnosti. Obenem so bile razkrite Putinove maksimalistične zahteve za prekinitev ognja v Ukrajini, ki vključujejo ozemeljske in politične spremembe.

Donald Trump je napovedal, da bo zahteval smrtno kazen za vse umore v Washingtonu, D.C., da bi zmanjšal kriminal. V Washingtonu je bila smrtna kazen odpravljena leta 1981. Kljub kritikam, da je diktator, se je Trump označil za osebo z zdravim razumom.

Pri nesreči tovornega letala družbe Emirates, ki je v Hongkong prispelo iz Dubaja, sta umrli dve osebi. Letalo je zdrsnilo s steze in trčilo v varnostno patruljno vozilo, preden je padlo v morje. To je druga smrtonosna nesreča na tem letališču od njegovega odprtja leta 1998.

Dodani so bili celoten program z urugvajske spletne strani delsol.uy za 10. oktober 2025 ter športni in ekonomski pregled s spletne strani iltempo.it za isti dan.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil le nekaj ur po predstavitvi svoje vlade, njegov odstop pa je sprejel predsednik Emmanuel Macron. Lecornu naj bi dejal, da ne more biti premier, če niso izpolnjeni določeni pogoji, kar nakazuje na odpor proti njegovi vladi. Po imenovanju Lecornujeve vlade so se pojavile kritike, zlasti s strani Bruna Retailleaua, ki je napovedal možnost odstopa, čemur so sledili tudi drugi člani stranke Les Républicains, ki so prav tako grozili z izstopom. Macron je izgubil že tretjega premierja v manj kot enem letu, kar izpostavlja krhkost vlade.

Donald Trump je napovedal, da bo zahteval smrtno kazen za vse umore v Washingtonu, D.C., da bi zmanjšal kriminal. V Washingtonu je bila smrtna kazen odpravljena leta 1981. Kljub kritikam, da je diktator, se je Trump označil za osebo z zdravim razumom.

Donald Trump ni prejel Nobelove nagrade za mir, kar je po poročanju elpais.com povzročilo veliko razočaranje. Trump naj bi že leta trdil, da si zasluži to nagrado. Bela hiša je ocenila, da je odbor z odločitvijo, da nagrade ne podeli Trumpu, politiko postavil pred mir, poročata hotnews.ro in digi24.ro. Nagrado je prejela María Corina Machado, odločitev pa je bila sprejeta pred dogovorom med Izraelom in Hamasom.

Izrael in Hamas sta se po navedbah Donalda Trumpa dogovorila o prvi fazi mirovnega načrta za končanje vojne v Gazi. Premier Izraela, Benjamin Netanjahu, je na družbenih omrežjih izjavil, da bodo s pomočjo Boga pripeljali vse talce domov. Svetovni voditelji so pozdravili dogovor.