APDEJT.si

Oblasti v Riu de Janeiru so identificirale večino žrtev najsmrtonosnejše policijske operacije v zgodovini Brazilije. Število smrtnih žrtev je naraslo na najmanj 117 domnevnih kriminalcev in štiri policiste. Izbruhnili so protesti, na katerih so protestniki zahtevali odstop guvernerja Ria in obtoževali policijo pretirane uporabe sile.

Donald Trump je napovedal, da bo zahteval smrtno kazen za vse umore v Washingtonu, D.C., da bi zmanjšal kriminal. V Washingtonu je bila smrtna kazen odpravljena leta 1981. Kljub kritikam, da je diktator, se je Trump označil za osebo z zdravim razumom.

Jairja Bolsonaroja so aretirali in ga premestili v pripor. Aretacija je bila izvedena zaradi "visokega tveganja pobega", saj je bil obsojen na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Njegova obramba je zahtevala, da zaporno kazen prestaja v hišnem priporu.

Sodišče v N'Djameni je nekdanjega premierja in vodjo opozicije Succèsa Masro obsodilo na 20 let zapora. Tožilstvo je zahtevalo 25 let zaporne kazni. Masra je bil obsojen tudi na plačilo globe v višini 1,5 milijona evrov.

Nekdanjega predsednika Demokratične republike Kongo, Josepha Kabila, je vojaško sodišče obsodilo na smrt v odsotnosti zaradi vojnih zločinov in izdaje. Poleg tega je bilo Kabili naloženo plačilo odškodnine v višini 30 milijard ameriških dolarjev. Poročajo, da Kabila živi v izgnanstvu.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi obsodbe v primeru nezakonitega financiranja kampanje s libijskim denarjem. Sarkozy je prvi nekdanji francoski voditelj, ki je bil po letu 1945 poslan v zapor. Pred zaporom se je zbrala množica podpornikov in družinskih članov, medtem ko njegov odvetnik razkriva, da bo imel omejene stike z drugimi zaporniki in bo deležen treh obiskov tedensko.

Nicolas Sarkozy je v torek začel prestajati zaporno kazen v zaporu La Santé v Parizu. Pred zaporom in pred njegovo vilo Montmorency v 16. okrožju so se zbrali številni podporniki, ki so izražali svojo podporo in prepričanje v njegovo nedolžnost. Nekateri so njegovo obsodbo označili za "pravni udar". Sarkozy je postal prvi nekdanji francoski voditelj, ki je končal za rešetkami po drugi svetovni vojni.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje iz Libije. Obsojen je bil 25. septembra zaradi kriminalne združbe. Njegovi odvetniki so vložili zahtevo za pogojni odpust. Pred njegovim domom v Parizu se je zbralo na stotine podpornikov, ki so izrazili podporo in kritizirali sodno odločitev, sin pa je organiziral shod v podporo očetu. Medtem ko privrženci glasno izražajo podporo, se politična družina zadržuje. Obsodba je bila označena kot oblika moralne pravice s strani afriških novinarjev.

Nicolas Sarkozy je v spremstvu soproge Carle Bruni prispel v zapor La Santé, kjer je začel prestajati petletno zaporno kazen. Pred aretacijo so ga obiskali njegovi otroci. Preiskava proti Sarkozyju se je začela leta 2011, ko ga je eden od sinov libijskega diktatorja obtožil prejemanja sredstev iz Tripolija za financiranje kampanje leta 2007. Sarkozyjeva celica naj bi bila opremljena s kuhinjo, hladilnikom in tušem.

Notranji minister Laurent Nuñez je potrdil, da je Nicolasu Sarkozyju, ki je zaprt v zaporu La Santé, zagotovljena posebna zaščita. Dva varnostna uslužbenca sta nameščena v sosednji celici in neprekinjeno spremljata nekdanjega predsednika zaradi groženj, ki jih prejema. Minister je pojasnil, da bo ta zaščita veljala, dokler bo ocenjena kot potrebna.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja svoje kampanje leta 2007 s sredstvi iz Libije. Njegovi odvetniki so že vložili pritožbo za njegovo izpustitev. Sarkozy se je pred prihodom v zapor pozdravil s podporniki.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

Jair Bolsonaro se je soočil s sojenjem pred brazilskim vrhovnim sodiščem zaradi obtožb o načrtovanju državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Sojenje poteka skupaj z visokimi vojaškimi uradniki. Bolsonaro zanika, da bi načrtoval umor Lule.

Brazilska zvezna policija je aretirala nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na podlagi naloga, ki ga je izdal sodnik Alexandre de Moraes z vrhovnega sodišča. Aretacija je sledila mesecem hišnega pripora, medtem ko se Bolsonaro pritožuje na obsodbo zaradi napadov na demokracijo v Braziliji. Razlog za aretacijo zaenkrat ni znan.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je začasno zapustil hišni pripor, da bi v bolnišnici v Brasílii opravil zdravstvene preglede zaradi kroničnega refluksa in nenehnega kolcanja, ki ga spremljata že od napada z nožem leta 2018. Medtem je brazilsko vrhovno sodišče določilo 2. september kot datum začetka sojenja Bolsonaru in sedmim zaveznikom, ki so obtoženi vodenja poskusa državnega udara.

Odvetnik Carlos Martins je v Mozambiku izpostavil, da boj proti nasilju na podlagi spola zahteva kulturne spremembe in pozorno poslušanje. Poudaril je, da zakonodaja sama po sebi ni dovolj za reševanje tega problema.

Španska nogometna reprezentanca je prispela v Valladolid pred tekmo proti Bolgariji, kjer so jih pričakali številni navijači. Milan bo na prihajajoči tekmi proti Fiorentini pogrešal Alexisa Saelemaekersa zaradi poškodbe. Mozambiška nogometna reprezentanca, Mambas, se bo pomerila s Somalijo v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2026. Matías Almeyda pa pripravlja Vlachodimosa za tekmo Seville proti Mallorci.