APDEJT.si

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker se mu trenutni čas za to ne zdi primeren in zaradi pomanjkanja napredka v diplomatskih prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav je srečanje odpovedal, ga namerava izpeljati kasneje.

Ameriški predsednik Donald Trump je zaostril sankcije proti ruskim naftnim družbam, kot sta Rosneft in Lukoil, zaradi nezadovoljstva s počasnim napredkom pri končanju vojne v Ukrajini. Srečanje s Putinom v Budimpešti je bilo odpovedano. Kljub pričakovanju, da bodo sankcije zmanjšale ruske prihodke od nafte, Putin ostaja neomajen in poudarja, da se Rusija ne bo uklonila pritisku. Kitajska in Indija naj bi zmanjšali uvoz ruske nafte. Bela hiša sporoča, da Trump želi od Putina dejanja in ne le besed.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedev je ostro obsodil uvedbo novih ameriških sankcij proti ruskim naftnim družbam in odpoved vrha s Putinom, rekoč, da Trump vodi ZDA v vojno proti Rusiji. Iz Kremlja je prišla informacija, da je en telefonski klic iz Kremlja spodnesel celoten ameriški načrt. Medtem v ZDA trdijo, da so sankcije namenjene pritisku na Rusijo, da konča vojno v Ukrajini.

Notranji minister Laurent Nuñez je potrdil, da je Nicolasu Sarkozyju, ki je zaprt v zaporu La Santé, zagotovljena posebna zaščita. Dva varnostna uslužbenca sta nameščena v sosednji celici in neprekinjeno spremljata nekdanjega predsednika zaradi groženj, ki jih prejema. Minister je pojasnil, da bo ta zaščita veljala, dokler bo ocenjena kot potrebna.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja svoje kampanje leta 2007 s sredstvi iz Libije. Njegovi odvetniki so že vložili pritožbo za njegovo izpustitev. Sarkozy se je pred prihodom v zapor pozdravil s podporniki.

Nicolas Sarkozy je v torek začel prestajati zaporno kazen v zaporu La Santé v Parizu. Pred zaporom in pred njegovo vilo Montmorency v 16. okrožju so se zbrali številni podporniki, ki so izražali svojo podporo in prepričanje v njegovo nedolžnost. Nekateri so njegovo obsodbo označili za "pravni udar". Sarkozy je postal prvi nekdanji francoski voditelj, ki je končal za rešetkami po drugi svetovni vojni.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi obsodbe v primeru nezakonitega financiranja kampanje s libijskim denarjem. Sarkozy je prvi nekdanji francoski voditelj, ki je bil po letu 1945 poslan v zapor. Pred zaporom se je zbrala množica podpornikov in družinskih članov, medtem ko njegov odvetnik razkriva, da bo imel omejene stike z drugimi zaporniki in bo deležen treh obiskov tedensko.

Nicolas Sarkozy je v spremstvu soproge Carle Bruni prispel v zapor La Santé, kjer je začel prestajati petletno zaporno kazen. Pred aretacijo so ga obiskali njegovi otroci. Preiskava proti Sarkozyju se je začela leta 2011, ko ga je eden od sinov libijskega diktatorja obtožil prejemanja sredstev iz Tripolija za financiranje kampanje leta 2007. Sarkozyjeva celica naj bi bila opremljena s kuhinjo, hladilnikom in tušem.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje iz Libije. Obsojen je bil 25. septembra zaradi kriminalne združbe. Njegovi odvetniki so vložili zahtevo za pogojni odpust. Pred njegovim domom v Parizu se je zbralo na stotine podpornikov, ki so izrazili podporo in kritizirali sodno odločitev, sin pa je organiziral shod v podporo očetu. Medtem ko privrženci glasno izražajo podporo, se politična družina zadržuje. Obsodba je bila označena kot oblika moralne pravice s strani afriških novinarjev.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

Kljub krhkemu premirju med Izraelom in Hamasom so se pojavile napetosti v Gazi. Delegacija Hamasa je prispela v Kairo na pogovore z egiptovskimi in katarskimi uradniki, namen katerih je utrditi premirje. Ameriški odposlanci so se sestali z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, da bi poskušali ponovno vzpostaviti načrt za prekinitev ognja v Gazi. Nemčija je izrazila šok nad izraelskim raketnim napadom v Gazi, v katerem sta bila ubita otrok in lokalni zaposleni partnerskega podjetja ZDF, in pozvala k preiskavi.

Pri nesreči tovornega letala družbe Emirates, ki je v Hongkong prispelo iz Dubaja, sta umrli dve osebi. Letalo je zdrsnilo s steze in trčilo v varnostno patruljno vozilo, preden je padlo v morje. To je druga smrtonosna nesreča na tem letališču od njegovega odprtja leta 1998.

Kljub temu, da je v Gazi začelo veljati krhko premirje, je Izrael izvedel več zračnih napadov na južni Libanon, kjer je premirje trajalo že 11 mesecev. Izraelska vojska je izvedla tudi artilerijski napad na Deir el-Balah v osrednjem območju Gaze.

Po desetih dneh prekinitve ognja je Izrael ponovno izvedel napade na območju Gaze, pri čemer je bilo ubitih najmanj 45 ljudi. Istočasno sta Steve Witkoff in Jared Kushner prispela v Izrael, da bi nadzorovala sporazum o prekinitvi ognja. ZDA so pozvale Izrael, naj pomaga Palestincem pri obnovi.

Po obnovljenih spopadih je izraelska vojska sporočila, da ponovno uveljavlja prekinitev ognja v Gazi in nadaljuje s pošiljanjem pomoči. Vendar pa se pojavljajo obtožbe, da so izraelski vojaki uničili na tisoče ton pomoči, kar je sprožilo kritike o namernem povzročanju lakote v Gazi.

Kljub prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom je prišlo do napadov z več smrtnimi žrtvami. Izrael je izvedel zračne napade, medtem ko je vojska sporočila, da je odprla ogenj na Palestince, ki so se približali izraelskim vojakom. Uradniki so dejali, da je izraelski ogenj ubil tri ljudi v bližini črte prekinitve ognja. V Izrael sta prispala ameriška odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner, da bi razpravljala o izvajanju dogovora o prekinitvi ognja. V Gazo so vstopili tovornjaki s pomočjo skozi prehoda Karem Abu Salem in Kissufim.

Protesti 'Brez kraljev' so potekali po vsej državi, udeležilo naj bi se jih več kot 5 milijonov ljudi. Trumpova administracija je poskušala napotiti Nacionalno gardo v Chicago, a sta dve zvezni sodišči to preprečili. Podpredsednik JD Vance je branil načrte za izstreljevanje artilerijskih granat med protesti. Protesti so bili usmerjeni proti zaustavitvi delovanja vlade, Trumpovemu zatiranju priseljevanja in domnevnemu avtoritarizmu.

Po vojaškem udaru in protestih, ki so jih vodili mladi, je polkovnik Michael Randrianirina prisegel kot novi predsednik Madagaskarja. Prejšnji predsednik Andry Rajoelina je pobegnil iz države zaradi množičnih protestov, ki so jih povzročila pomanjkanja elektrike in vode. Združeni narodi so obsodili vojaški udar in pozvali k hitri vrnitvi v ustavno ureditev.

Po podatkih ankete Emerson College se je podpora Američanov ravnanju predsednika Donalda Trumpa z vojno med Izraelom in Hamasom znatno povečala. Trump je Hamasu zagrozil z vojaškim posredovanjem v Gazi, če ne bo ustavil nasilja in bo kršil dogovor o prekinitvi ognja z Izraelom.

Kenijski opozicijski voditelj Raila Odinga je umrl v starosti 80 let v južni Indiji. Kenija je v njegovo čast razglasila sedem dni nacionalnega žalovanja. Smrt se je zgodila manj kot dve leti pred predsedniškimi volitvami leta 2027. Odinga je bil ključna osebnost kenijske politike, petkratni kandidat za predsednika in med leti 2008 in 2013 tudi premier. Indijski premier Narendra Modi je izrazil sožalje in ga pohvalil kot pomembnega državnika in prijatelja Indije. Voditelji iz Afrike in sveta so se poklonili njegovi zapuščini.