APDEJT.si

Več politikov AfD je odpotovalo v Soči na konferenco, ki jo med drugim organizirajo deli kremeljske stranke Enotna Rusija. To je sprožilo ostre kritike. Evropski poslanec AfD Neuhoff je pojasnil, zakaj se je udeležil konference.

Med obiskom madžarskega premierja Viktorja Orbána v Združenih državah Amerike sta se Orban in ameriški predsednik Donald Trump pogovarjala o konfliktu v Ukrajini. Orbanove izjave so očitno zabavale Trumpa. Govorila sta tudi o trgovini in energetiki. Poudarek pogovorov je bil na nafti.

Nekdanji španski kralj Juan Carlos je v svojih spominih prvič obširneje spregovoril o tragični smrti svojega brata Alfonsa leta 1956, ko ga je, kot pravi, po nesreči ustrelil. Priznal je, da si nikoli ne bo opomogel od te tragedije in opisal dogodke v igralnici v Estorilu.

Visoki komisar Združenih narodov za begunce, Filippo Grandi, svari, da bi lahko znatno zmanjšanje sredstev za humanitarno pomoč v novem proračunu povzročilo ponovitev begunske krize iz leta 2015. Opozoril je, da je bilo zmanjšanje pomoči sosednjim državam Sirije eden glavnih razlogov za migracije leta 2015, in pozval Bundestag k ukrepanju pred končnimi posvetovanji o proračunu.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul (CDU) je moral zaradi okvare vladnega letala na pot na srečanje EU-Latinska Amerika v Kolumbijo poleteti z redno letalsko linijo. To ni prvič, da je prišlo do težav z vladnim letalom, podobne težave je imela že Annalena Baerbock.

Nekdanji nemški predsednik Joachim Gauck je izrazil zadovoljstvo, da mu trenutno ni treba potovati v Izrael, pri tem pa je ponovno opozoril na nujnost boja proti antisemitizmu. V intervjujih je izpostavil svoje poglede na judovsko sovraštvo in izraelsko ravnanje v Gazi, s čimer je pokazal, da ostaja aktiven v politični debati.

Kljub dogovoru med Izraelom in Hamasom o načelni prekinitvi ognja so novi spopadi ponovno izbruhnili. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ukazal intenzivne napade na območju Gaze. Razmere na Bližnjem vzhodu ostajajo napete.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z bojkotom vrha G20 v Južni Afriki, pri čemer kot razlog navaja domnevne kršitve človekovih pravic in diskriminacijo belih manjšin v državi. Trump je že pred meseci odpovedal svojo udeležbo, kasneje pa je bila predvidena udeležba podpredsednika JD Vancea, vendar sedaj kaže, da se srečanja ne bo udeležil nihče iz ZDA.

Donald Trump je uradno napovedal bojkot vrha G20 v Johannesburgu s strani ZDA, pri čemer se je skliceval na neutemeljene trditve o "genocidu nad belci" in "kršitvah človekovih pravic" v Južni Afriki ter obtožil državo "ubijanja in pokola" Afrikanerjev in "nezakonitih" zasegov kmetij.

Kljub temu, da ni znakov za skorajšnje srečanje med Trumpom in Putinom glede vojne v Ukrajini, je nekdanji ameriški predsednik ponovno izrazil željo, da bi se vrh odvil v Budimpešti.

Hamas je v Gazi Rdečemu križu predal krsto s posmrtnimi ostanki, za katere trdijo, da pripadajo izraelskemu talcu. Okoliščine smrti talca niso znane.

Nemška stranka AfD je zavrnila obtožbe o veleizdaji, ki so se pojavile po napovedi potovanja njihove delegacije v Rusijo. Bernd Baumann, parlamentarni direktor AfD v Bundestagu, je poudaril, da je AfD "nedvoumno" obsodila vojno v Ukrajini, in izpostavil, da bi obtožbe veljale tudi za prejšnja potovanja, na primer za obisk Franza Josefa Straußa.

Turško sodišče je izdalo nalog za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in drugih izraelskih uradnikov zaradi suma genocida in zločinov proti človečnosti v Gazi. Odločitev je bila sprejeta po mesecu dni premirja v Gazi, turški predsednik Erdogan pa je Izraelu očital sistematična grozodejstva.

Izjave Johanna Wadephula (CDU) o Siriji so povzročile notranji spor v njegovi stranki, celo zahtevo po odstopu. Razpravo so spodbudile napake ministra, vendar niso edini razlog za nesoglasja.

Donald Trump se aktivno vmešava v dogajanje v Latinski Ameriki, kljub načelu "America first". Poročila govorijo o operacijah Cie v Venezueli, sporih s kolumbijskim predsednikom Petrom in finančni podpori Javierju Mileiju. Razlogi za to vmešavanje ostajajo nejasni.

Donald Trump še vedno vztraja, da bi bila Budimpešta primerna lokacija za srečanje z Vladimirjem Putinom glede končanja vojne v Ukrajini. Kljub temu ni znakov, da bi se srečanje med Trumpom in Putinom glede vojne v Ukrajini zgodilo kmalu.

Ruska opozicija kritizira sankcije Evropske unije, češ da vse bolj vplivajo na življenja navadnih ruskih državljanov in ne le na politično vodstvo v Moskvi. Opozicijski voditelj Mihail Hodorkovski je poudaril, da Rusija ni samo Kremelj, temveč milijoni ljudi, ki želijo živeti v svoji državi, in pozval Zahod k prepoznavanju te razlike.

Turška justica je izdala 37 nalogov za aretacijo izraelskih uradnikov, vključno s premierjem Benjaminom Netanjahujem, obrambnim ministrom Israelom Katzom, ministrom za nacionalno varnost Itamarjem Ben Gvirjem in načelnikom generalštaba IDF Eyalom Zamirjem. Ukrep naj bi zaostril nasprotovanje Ankari s strani Izraela. Osebam, ki jim je prepovedan vstop v Turčijo, je med drugim tudi minister skrajne desnice Ben-Gvir.

Evropska komisija je zaostrila vizumske predpise za ruske državljane, kar pomeni, da bodo za vsako potovanje v EU potrebovali novo vizum. Ta odločitev je odgovor na hibridno vojno Rusije v Evropi in sledi pozivom nekaterih držav članic EU k omejitvi dostopa ruskih državljanov do držav Evropske unije. EU ne bo več izdajala vizumov za večkratni vstop za območje schengna ruskim državljanom.

Kreml je zanikal, da bi bil ruski predsednik Vladimir Putin nezadovoljen z zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Govorice so se pojavile po tem, ko Lavrov ni bil prisoten na pomembni seji sveta za nacionalno varnost, nekateri pa so trdili, da je njegov slog pogovora pokvaril načrtovano srečanje med Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Budimpešti. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da te govorice nimajo nobene zveze z realnostjo in potrdil, da Lavrov normalno opravlja svoje delo.