APDEJT.si

Uragan Melisa, eden najmočnejših v Atlantskem bazenu, je kot orkan pete kategorije prizadel Jamajko, povzročil katastrofalne vetrove, obilne padavine in velike poplave. Otok je pod vodo, poročajo tudi o smrtnih žrtvah. Sedaj se Melisa s silo četrte kategorije pomika proti vzhodni Kubi.

Orkan Melissa, ki je oslabel na četrto stopnjo, je na Jamajki povzročil obsežno škodo, vključno s poškodbami šestih bolnišnic, stanovanjskih objektov in poplavljenimi cestami. Oblasti ocenjujejo, da bo morda razseljenih več kot 50.000 ljudi. Na Jamajki so zabeležili tri smrtne žrtve.

Orkan Melissa je povzročil obsežno škodo na severnem Karibskem otočju, zlasti na Haitiju, Jamajki in Kubi, kjer poteka odpravljanje posledic uničenja. Število smrtnih žrtev je naraslo, največ jih je bilo zabeleženih na Haitiju.

Orkan Melissa je dosegel najvišjo, 5. kategorijo, z vetrovi do 260 kilometrov na uro. Poleg Jamajke, je zdaj v nevarnosti tudi Kuba, kamor naj bi orkan prispel v torek ali sredo.

Načrtovano srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom je bilo preloženo, saj je Rusija zavrnila takojšnjo prekinitev ognja v Ukrajini. Trump je izjavil, da ne želi 'zapravljenega srečanja'. Poljski zunanji minister je izrazil zadržke glede zagotavljanja varnosti ruskemu predsedniku, če bi letel nad poljskim ozemljem. Generalni sekretar Nata Mark Rutte se je odpravil v Washington na pogovore s Trumpom.

Srečanje med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, ki je bilo napovedano za ta teden, je bilo preloženo. Ruska državna agencija RIA je citirala namestnika ruskega ministra, ki je dejal, da dogovor za srečanje sploh ni obstajal in da so potrebne priprave.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

Donald Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petroja obtožil spodbujanja proizvodnje drog in ga označil za voditelja trgovine z drogami. Zaradi tega je napovedal prekinitev ameriške finančne pomoči in subvencij Kolumbiji. Petro je odgovoril, da se Trump moti in da je sam glavni sovražnik trgovine z drogami, ter napovedal, da kolumbijske oborožene sile ne bodo več odvisne od ameriške opreme. Trump je celo namignil na možnost ameriške intervencije v Kolumbiji.

Pred srečanjem Volodimirja Zelenskega z Donaldom Trumpom v Washingtonu, kjer naj bi Zelenski pozival k dobavi raket Tomahawk, se je Trump po poročanju virov pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trump je dejal, da je bil pogovor dolg in da bo o njegovi vsebini poročal.

Donald Trump je potrdil, da je odobril Cie izvajanje tajnih operacij v Venezueli in razmišljal o izvedbi kopenskih operacij v državi. Ni jasno, ali bo šlo za dejanske akcije ali zgolj za pritisk. Trump je zavrnil novinarjevo vprašanje o tem, ali ima Cie pooblastilo za odstranitev Madura. Ameriška vlada želi razširiti svoje akcije proti domnevnim narkokartelom v Južni Ameriki, nazadnje je vojska potopila več čolnov pred obalo Venezuele.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po poročanju New York Timesa odobrila Cii izvajanje tajnih operacij v Venezueli. Trump je potrdil, da je dal zeleno luč za tovrstne aktivnosti, katerih cilj je omejiti nezakonite migracije in preprečiti tihotapljenje mamil. Medijske hiše poročajo, da se analizirajo tudi morebitni napadi na narkokartele. Predsednik Trump ni izključil možnosti usmrtitve venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Maduro je obsodil poskuse državnega udara, ki jih po njegovem mnenju spodbuja Washington, da bi si prilastil venezuelske naftne vire.

Po poročanju različnih medijev, ki se sklicujejo na The New York Times, naj bi administracija Donalda Trumpa tajno odobrila Cii izvajanje prikritih, celo smrtonosnih operacij v Venezueli in na Karibih z namenom strmoglavljenja Nicolása Madura.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal, da se ne bo udeležil vrha Amerik v Dominikanski republiki decembra, ker niso bile povabljene Kuba, Nikaragva in Venezuela. Petro je poudaril, da se dialog ne more začeti z izključitvami.

V Šarm el Šejku v Egiptu so ZDA, Egipt, Katar in Turčija podpisali deklaracijo, ki jo je podprl Trump, in postali garanti sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi. Sporazum poudarja enakost, vendar ne podpira palestinske državnosti. Po dogovoru med Izraelom in Hamasom se je začela izpuščati talce in dostavljati humanitarna pomoč v Gazo.

Kubanski disident José Daniel Ferrer je po izpustitvi iz zapora na Kubi prispel v Združene države Amerike. Informacijo je potrdil ameriški državni sekretar Marco Rubio. Ferrer se je izgnanstvu v Miami pridružil po letih boja in zapora na Kubi.

Med govorom Donalda Trumpa v izraelskem Knessetu sta poslanca Ayman Odeh in Ofer Cassif protestirala z napisom "Priznajte Palestino". Trump je med govorom napovedal konec vojne v Gazi.

V Bogoti sta bila v strelskem napadu ranjena venezuelska aktivista Luis Peche Arteaga in Yendri Velásquez. Napad se je zgodil pred njunim domom v severnem delu Bogote. Luis Peche je izjavil, da kljub napadu ne bo prenehal s svojim delom.

Venezuela je napovedala zaprtje svojih veleposlaništev na Norveškem in v Avstraliji, hkrati pa odpira nove diplomatske sedeže v Zimbabveju in Burkini Faso. Odločitev naj bi bila sprejeta za 'krepitev'. Konzularne zadeve v državah, kjer so veleposlaništva zaprta, bodo prevzele druge diplomatske misije.

Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir zaradi njenega neutrudnega dela pri spodbujanju demokratičnih pravic v Venezueli. Nobelov odbor je poudaril njeno neomajno prizadevanje za ohranjanje plamena demokracije v vse večji temi. Kljub temu, da ji je bila onemogočena kandidatura na predsedniških volitvah leta 2024 proti Nicolasu Maduru, njeno delo ostaja izjemnega pomena.

Prejem Nobelove nagrade za mir s strani Maríe Corine Machado je sprožil mešane odzive. Machado se je počutila počaščeno in nagrado pripisala venezuelskemu ljudstvu. Chavizem je nagrado označil za politično motivirano in jo povezal z vplivom ameriškega državnega sekretarja. Podporniki poudarjajo, da nagrada predstavlja podporo demokraciji v Venezueli in nasprotuje poskusom prikrivanja Madurovega režima. Nekateri Venezuelci so izrazili nestrinjanje in poudarili njen poziv k sankcijam proti Venezueli v preteklosti.