APDEJT.si

Prekinitev ognja v Gazi ostaja krhka. Ameriški predsednik Trump je zagrozil Hamasu, izraelski premier Netanjahu pa je napovedal dokončanje zmage. Hamas namerava nadaljevati boj proti Izraelu. Kljub temu sta visoka ameriška uradnika izjavila, da Hamas ni kršil sporazuma o prekinitvi ognja, ker naj ne bi bilo pričakovano, da bi vrnili vse posmrtne ostanke izraelskih talcev, saj so mnogi pokopani pod ruševinami.

Donald Trump je napovedal srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, s ciljem končanja vojne v Ukrajini. Hkrati se bo Trump srečal z Volodimirjem Zelenskim v Beli hiši. Kremelj je potrdil telefonski pogovor med Putinom in Trumpom, pri čemer je Putin izdal opozorilo glede dobave orožja Zelenskemu.

Nekdanji varnostnik na ameriškem veleposlaništvu v Norveški je bil obsojen vohunjenja za Rusijo in Iran. 28-letnega Norvežana so obsodili na tri leta in sedem mesecev zapora. Obtožen je bil, da je od marca do novembra 2024 Rusom in Irancem posredoval načrte in informacije o dejavnostih ameriškega veleposlaništva v zameno za plačilo. Tožilstvo je zahtevalo šest let in štiri mesece zapora.

Strokovnjaki ZN so izrazili zaskrbljenost zaradi nemškega policijskega nadzora nad pro-palestinskimi demonstracijami in zatiranja solidarnosti s Palestino. Kandidat za newyorškega župana, Zohran Mamdani, je Izrael obtožil genocida, kar je sprožilo burno razpravo. Odkrita je bila izraelska kampanja dezinformiranja, ki cilja na Indonezijo, z namenom preoblikovanja svetovnega pogleda na njeno stališče do Izraela in Palestine. Govor Donalda Trumpa v Knesetu pa je bil označen kot proslavljanje vojnih zločinov.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po poročanju New York Timesa odobrila Cii izvajanje tajnih operacij v Venezueli. Trump je potrdil, da je dal zeleno luč za tovrstne aktivnosti, katerih cilj je omejiti nezakonite migracije in preprečiti tihotapljenje mamil. Medijske hiše poročajo, da se analizirajo tudi morebitni napadi na narkokartele. Predsednik Trump ni izključil možnosti usmrtitve venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Maduro je obsodil poskuse državnega udara, ki jih po njegovem mnenju spodbuja Washington, da bi si prilastil venezuelske naftne vire.

Po poročanju različnih medijev, ki se sklicujejo na The New York Times, naj bi administracija Donalda Trumpa tajno odobrila Cii izvajanje prikritih, celo smrtonosnih operacij v Venezueli in na Karibih z namenom strmoglavljenja Nicolása Madura.

Iransko sodišče je dva francoska državljana obsodilo na 20 oziroma 17 let zapora zaradi vohunjenja v korist Izraela. Po poročanju francoskih medijev gre za akademika Cecile Kohler (40) in Jacquesa Parisa (72), ki so ju aretirali že maja 2022. Iranske oblasti niso razkrile njune identitete.

Podelitev Nobelove nagrade za mir venezuelski opozicijski voditeljici Maríi Corini Machado je sprožila val odzivov. Nekateri jo vidijo kot priznanje njenim prizadevanjem za demokratične spremembe v Venezueli, medtem ko jo drugi kritizirajo zaradi povezav z Združenimi državami Amerike in podpore morebitnemu napadu na Venezuelo. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je nagrado označil za "demonično", Venezuela pa je zaprla svoje veleposlaništvo v Norveški. Sama Machado je izjavila, da bo nagrado lahko prevzela šele, ko bo Maduro odstavljen.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo v petek v Washingtonu srečal z Donaldom Trumpom, kjer bosta razpravljala o zračni obrambi in morebitni dobavi raket Tomahawk Ukrajini. Zelenski je omenil možnost financiranja nakupa teh raket z zamrznjenimi ruskimi sredstvi. Trump je izjavil, da se je začela druga faza mirovnih pogovorov v Gazi, pri čemer je poudaril pomembno vlogo Egipta pri dogovoru.

Izpuščeni so bili palestinski in izraelski ujetniki. Izrael je zavrnil izpustitev Marwana Barghoutija. Donald Trump je v Egiptu podpisal sporazum o prekinitvi ognja in bil nominiran za Nobelovo nagrado za mir leta 2026. Christiane Amanpour se je opravičila za izjavo o izraelskih talcih.

Po hudih nočnih spopadih med pakistanskimi in afganistanskimi silami je Pakistan zaprl mejne prehode z Afganistanom. Poročajo o intenzivnih spopadih, uporabi granat in napadih z droni, ki so zahtevali več deset žrtev na obeh straneh meje.

Pakistanski premier Šebaz Šarif je nominiral Donalda Trumpa za Nobelovo nagrado za mir, ker ga je označil za 'človeka miru' zaradi njegovega uspešnega posredovanja glede zemlje. Poročali so tudi o eksploziji v bližini vojaške baze v Kairu pred Trumpovim mirovnim vrhom.

V Madagaskarju so se okrepili protesti, ki jih vodi mladina, zahtevajo pa odstop predsednika Andryja Rajoeline. Protestniki so zasedli zgodovinsko pomemben Trg 13. maja v prestolnici Tananarivo. Po poročilih naj bi se predsednik Rajoelina zatekel na francosko veleposlaništvo. Razmere v državi so kaotične, protesti pa izražajo nezadovoljstvo s proimperialistično politiko in revščino.

Donald Trump je med govorom v Knessetu pozval izraelskega predsednika Isaaca Herzoga, naj pomilosti izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki je obtožen korupcije. Njegov govor so prekinili izraelski poslanci opozicije, ki so zahtevali priznanje Palestine. V regijo so prispeli preživeli izraelski talci, palestinski zaporniki pa so bili izpuščeni.

Po tem, ko je Maria Corina Machado prejela Nobelovo nagrado za mir, je Venezuela zaprla svoje veleposlaništvo v Oslu, uradno zaradi diplomatske reorganizacije. Norveško zunanje ministrstvo je izrazilo obžalovanje, a poudarilo željo po ohranitvi dialoga. Nekateri viri poročajo, da je zaprtje odgovor na podelitev nagrade, ki jo je prejela opozicijska voditeljica Maria Corina Machado.

Donald Trump je prispel v Izrael, kjer so ga sprejeli kot heroja. Srečal se je z družinami izpuščenih talcev. Izraelski predsednik Isaac Herzog je Trumpu sporočil, da mu bo podelil najvišje izraelsko civilno odlikovanje za njegovo posredovanje pri dogovoru o talcih in prekinitvi ognja.

V mestih Twin Cities v ZDA so potekali protesti ob drugi obletnici genocida v Gazi, hkrati pa so poudarjali odpor. V Oslu pa je bila napovedana stavka v javnem prometu v znak protesta proti »genocidu v Gazi« med nogometno tekmo proti Izraelu, kljub dogovoru o prekinitvi ognja.

Ruski ambasador v Oslu, Nikolaj Kortsjunov, je obtožil Nobelov komite, da se »vmešava v notranje zadeve Venezuele« z dodelitvijo Nobelove nagrade za mir venezuelski opozicijski voditeljici Maríi Corini Machado. Na norveškem portalu Steigan.no pa objavljajo različne odzive na to odločitev Nobelovega komiteja, vključno z mnenjem Tronda Andresena.

Bela hiša je začela z odpuščanjem vladnih uslužbencev. Republikanci razmišljajo o odstavitvi sodnikov, ki niso po volji Donaldu Trumpu. Opozicijski strategi upajo na 'modri val' na volitvah leta 2026 zaradi nizke podpore Trumpu. Konzervativci opozarjajo na nevarnost Trumpovega 'maščevalnega pohoda'. Republikanci so postali previdni glede vmesnih volitev.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir za leto 2025 zaradi njenih prizadevanj za obnovo demokracije v Venezueli. Nobelov odbor ji je pripisal zasluge za ohranjanje 'plamena demokracije v naraščajoči temi'. Kljub nominacijam Donald Trump nagrade ni prejel, čeprav so ga nekateri hvalili za prizadevanja pri reševanju kompleksnih kriz.