APDEJT.si

Izrael je razširil svoje napade na območje Gaze, še posebej na mesto Deir al-Balah, kjer naj bi se nahajali talci. Mesto so napadli iz zraka ter z artilerijo in tanki na tleh. Izraelska vojska je napovedala tudi nadaljevanje vojne proti Hamasu. Medtem je Izrael izgnal vodjo OCHA v Palestini, Jonathana Whittalla, ker je obsodil uporabo lakote kot orožja proti civilistom v Gazi. Poleg tega je izraelska vojska grozila novinarju Anasu al-Sharifu, ker je poročal o stradanju v Gazi.

Direktorica Nacionalne obveščevalne službe (DNI) Tulsi Gabbard je objavila poročilo, v katerem trdi, da so uradniki administracije nekdanjega predsednika Baracka Obame manipulirali z obveščevalnimi podatki v zvezi z ruskim vmešavanjem. To naj bi dokazovalo zaroto za spodkopavanje prvega Trumpovega predsedovanja, pri čemer se pojavljajo tudi vprašanja o morebitni kazni za izdajo. Gabbardova je pozvala k polni odgovornosti in pregonu vseh vpletenih uradnikov iz Obamove dobe.

Danska je povečala stopnjo pripravljenosti po večkratnih opažanjih dronov nad letališči. Obrambni minister Troels Lund Poulsen je dogodke označil za "hibridni napad profesionalcev". To je že drugi tovrstni incident v tem tednu.

Novi dokumenti, ki jih je nedavno deklasificirala Tulsi Gabbard, kažejo na sporne zaključke glede ruskega vmešavanja v predsedniške volitve v ZDA leta 2016. Po eni strani dokumenti razkrivajo, da prvotna ocena varnostnih služb pod Obamovo administracijo ni potrdila ruskega vpliva na izid volitev, a naj bi Obama zahteval nasprotno ugotovitev. To je sprožilo obtožbe o korupciji in politizaciji obveščevalnih podatkov, s čimer naj bi se mediji in oblasti v ZDA vključevali v »Obamov rastoči državni udar«. Po drugi strani pa obtožujejo Tulsi Gabbard, da z deklasifikacijo dokumentov vodi »nevarno kampanjo dezinformacij proti Ameriki«. Ta dejanja so del širšega prizadevanja Trumpove administracije, da bi diskreditirala nekdanje uradnike Obamove administracije in politizirala obveščevalne podatke, kar velja za enega najhujših takšnih primerov v zadnjih desetletjih.

Norveška in Nemčija sta napovedali skupni prispevek k zračni obrambi Ukrajine, pri čemer sta se osredotočili na dobavo sistemov Patriot. Norveški premier Jonas Gahr Støre in Friedrich Merz sta na novinarski konferenci potrdila, da bosta državi skupaj financirali nakup in dobavo teh ključnih obrambnih sistemov.

Ruska vojska je sporočila, da je v delti Donave uničila ukrajinsko izvidniško ladjo z brezpilotnim plovilom. Medtem naj bi Norveška Ukrajini pomagala v vojni proti ruski Črnomorski floti, in sicer z obveščevalnimi podatki, opremo in usposabljanjem. Nemška vlada pa ocenjuje, da korupcija in domnevna vpletenost v sabotažo Severnega toka ne vplivata na pomoč Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da je mogoč 'mega posel' z ZDA, ki bi Ukrajini omogočil izmenjavo majhnega arzenala dronov in tehnologije za naprednejše ameriško orožje. Ta pogajanja potekajo med Trumpovo administracijo in Ukrajino. Hkrati pa The Spectator poroča o kritični vojaški, politični in socialni krizi v Ukrajini, ki ogroža državo od znotraj. Kljub nedavni podpori ZDA, ukrajinske sile naj bi bile izčrpane, državi pa zmanjkuje borcev, kar kaže na izgubo zaupanja v Zelenskega.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je ukazal vojski, da območje ob meji z Egiptom razglasi za zaprto vojaško območje. Ta ukrep je odgovor na naraščajočo grožnjo tihotapljenja orožja s pomočjo dronov. Spremenjena so tudi pravila uporabe sile na tem območju.

Plovila "Global Sumud Flotilla", namenjena Gazi, so bila v Sredozemskem morju napadena z droni, medtem ko se izraelska vlada pripravlja na vojaško operacijo proti humanitarnim delavcem. Italijanski obrambni minister Guido Crosetto je ostro obsodil izraelski napad na prostovoljno humanitarno floto v mednarodnih vodah ob obali Grčije, ki je bila namenjena dostavi pomoči Gazi. Italija je poslala mornariško plovilo v podporo floti.

Benjamin Netanjahu je pred srečanjem z Donaldom Trumpom izjavil, da Izrael pripravlja nov načrt za prekinitev ognja s podporo Bele hiše. Pogovori med Trumpom in Netanjahujem naj bi pospešili dogovor o končanju vojne v Gazi. Medtem je število smrtnih žrtev v Gazi preseglo 66.000.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un in ruski predsednik Vladimir Putin se bosta udeležila vojaške parade na Kitajskem v začetku septembra ob obletnici konca druge svetovne vojne. To bo eden redkih Kimovih obiskov v tujini.

EU se je pripravljala na odobritev velikega posojila za Ukrajino z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, medtem ko je Trump omahal glede mirovnih prizadevanj. Trump je zatrdil, da je sam odpovedal načrtovano srečanje z ruskim predsednikom Putinom. Rusija je izvedla jedrske vaje, ki so bile načrtovane vnaprej, vendar so sovpadale z odpovedjo srečanja med Trumpom in Putinom.

V ruskem napadu na ukrajinsko prestolnico Kijev je bilo ponoči ranjenih najmanj osem ljudi, je sporočilo vojaško vodstvo mesta. Dogodek je poročal tudi švedski spletni portal svd.se, ki je navedel, da je bilo v napadu več ranjenih.

Objavljeno je bilo posneto telefonsko pogovor med ameriškim posebnim odposlancem Witkoffom in svetovalcem Kremlja, ki je povzročil razburjenje celo v Trumpovi stranki. Trump je branil Witkoffa. Podpredsednik JD Vance je odgovoril senatorju Mitchu McConnellu, ki poziva Trumpovo administracijo, naj zavrne 'pomirjanje' ruskega predsednika Vladimirja Putina z mirovnim sporazumom, ki bi bil naklonjen Moskvi. Vladimir Putin ostaja prepričan v zmago, kljub velikim izgubam v Ukrajini. Donald Trump je opustil svoj prvotni rok za sprejetje mirovnega načrta za Ukrajino.

John Mearsheimer, Alexander Mercouris in Glenn Diesen so v svoji analizi poudarili, da bo izid vojne v Ukrajini v veliki meri odvisen od dogajanja na samem bojišču. Njihovi pogledi nakazujejo, da se bo konflikt nadaljeval v vojaško odločevalno fazo, kjer bodo strateške vojaške zmage ključnega pomena za določitev prihodnjega razvoja dogodkov. Razprave se osredotočajo na vojaške strategije, logistiko in potencialne premike na fronti, ki bi lahko vplivale na končni rezultat spopada.

Iran je zagrozil z izstopom iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), če Zahod ponovno uvede sankcije, kar je povzročilo zaskrbljenost zaradi možnosti nove vojne med Iranom ter Izraelom in ZDA. Hkrati se na območju Perzijskega zaliva krepi napetost, saj je iranski helikopter domnevno izzval ameriško rušilko, ki se je približevala iranskim teritorialnim vodam. Medtem poročajo o vrsti skrivnostnih eksplozij in požarov po Iranu, kar iranski uradniki pripisujejo izraelskim sabotažnim operacijam. Te dogodke spremljajo iranske grožnje z novimi napadi na Izrael, kar bi lahko vodilo do ponovnega zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu. Vse to se dogaja v luči pogajanj o iranskem jedrskem programu med Iranom in evropskimi državami.

Ruski predsednik Putin naj bi se srečal z ukrajinskim predsednikom Zelenskim, vendar le pod enim, kot je navedeno, "neizvedljivim" pogojem. Kljub temu naj bi po poročanju turškega zunanjega ministra Hakan Fidana, obe strani dosegli "načelno soglasje" o morebitnem srečanju predsednikov, kar pa je Kremlj označil za "preuranjeno". Medtem je 41 držav članic OVSE aktiviralo "Moskovski mehanizem" zaradi poročil o slabem ravnanju Rusije z ukrajinskimi vojnimi ujetniki.

Kripo je v svojem najnovejšem poročilu zaprosil za zakonsko ureditev, ki bi policiji omogočila uporabo DNK-sledenja prednikov pri preiskavah hujših kaznivih dejanj. Ta možnost je bila nedavno uvedena na Švedskem in Danskem, kar je spodbudilo podobno pobudo v Sloveniji. Policija si prizadeva za spremembo zakonodaje, da bi lahko učinkoviteje reševali težke primere.

Ian Proud na spletni strani glenndiesen.substack.com trdi, da so Trumpove grožnje Rusiji odvzele pritisk na Ukrajino za koncesije, kar naj bi vodilo v ukrajinski propad. Medtem pa ukrajinski predsednik Zelenski sporoča, da je Ukrajina osvobodila več kot 6000 vojnih ujetnikov, vključno z 5857 iz ruskega ujetništva in 555 izven dogovorjenih izmenjav. Na drugi strani nacionalsecurityjournal.org poroča o novi ukrajinski strategiji, ki naj bi ciljala na navadne Ruse z donski napadi, s čimer želijo vojno približati ruskemu prebivalstvu, kar povzroča motnje v prometu, zlasti v Moskvi.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal takojšnjo ponovitev testiranj jedrskega orožja v ZDA, s čimer želi povečati ugled in moč ameriške vojske. Ta poteza bi lahko povečala mednarodne napetosti in že povzroča odpor v ameriškem kongresu.