APDEJT.si

Kitajska je pozvala ZDA, naj spoštujejo mednarodno prepoved testiranja jedrskega orožja. Rusija je sporočila, da testi z jedrskim pogonom niso bili mišljeni kot preizkusi orožja z jedrskimi bojnimi glavami in da še vedno velja moratorij na jedrske poskuse.

Bachir Sayed iz Polisaria je v taboriščih Tindouf med volilno kampanjo pozval k nadaljevanju "vojne" proti Maroku, pri čemer naj bi se navdihnil pri vojaški strategiji Hamasa. Medtem je francoski predsednik Emmanuel Macron napovedal, da bo Francija formalno priznala državo Palestino, kar je sledilo pred zasedanjem Generalne skupščine ZN.

V Nepalu se je politična nestabilnost poglobila, protesti proti korupciji, brezposelnosti in politični nestabilnosti pa so postali nasilni. Umrlo je najmanj 20 ljudi. Vojska je prevzela nadzor nad ulicami Kathmanduja in uvedla policijsko uro. Indijski vrhovni sodnik je omenil nasilne nemire v Nepalu in ustavni zlom v Bangladešu kot razlog za pohvalo moči indijske ustave. Protestniki so za začasno premierko predlagali Sushilo Karki.

Ameriški predsednik Donald Trump je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi Siriji zagotovil uspeh, po zgodovinskem srečanju s sirskim predsednikom Ahmedom al-Šaraajem v Beli hiši. Srečanje je Trump ocenil kot častno in dejal, da so obravnavali podrobnosti o miru na Bližnjem vzhodu. Poleg tega se bo Sirija po srečanju pridružila mednarodni koaliciji za boj proti Islamski državi.

Ameriški odposlanec Tom Barrack je prekinil obisk v južnem Libanonu zaradi protestov proti ameriškemu pritisku na razorožitev Hezbolaha. Libanonski državni mediji so poročali, da je Barrack prispel s helikopterjem v vojašnico v Marjayounu, vendar je obisk prekinil zaradi protestov na dveh načrtovanih postajah. Hkrati se je okrepil nadzor nad skrajno levimi neprofitnimi organizacijami, pri čemer je New York Times poročal, da je fundacija Gates prekinila vezi z mrežo 'temnega denarja', ki jo upravljajo arabske organizacije. ZDA si prizadevajo za razorožitev Hezbolaha, kar vidijo kot korak k širšemu dogovoru v regiji.

Po hitri odstavitvi Dine Boluarte je José Jerí, 38-letni odvetnik in kongresnik, prisegel kot začasni predsednik Peruja. Jerí je ob prevzemu položaja napovedal, da bo vodil prehodno vlado, ki bo temeljila na empatiji.

Pet oziroma šest šol v Delhiju, vključno s šolo v Prasad Nagarju in Dwarki Sector 5, je prejelo nove grožnje z bombami po e-pošti. Oblasti so sprožile obsežno iskanje in evakuirale osebje ter učence.

Med racijami, ki so bile usmerjene proti kriminalnemu sindikatu Comando Vermelho (Rdeči komando), je bilo aretiranih 81 ljudi, 60 osumljencev pa je umrlo. Mesto se pripravlja na večje dogodke v povezavi s podnebno konferenco COP30. Strelski obračuni so se sprevrgli v "ulično bitko".

Izraelski napad na Dohi, katerega tarča naj bi bili voditelji Hamasa, je sprožil ostro obsodbo. Katar si pridržuje pravico do odgovora na napad, ki ga je katarski premier označil za zahrbtenega. Po navedbah gibanja Hamas v napadu ni bil ubit noben pogajalec. Španija se je znašla pod izraelskim pritiskom zaradi domnevnega partnerstva s Hamasom. Macron, Starmer in Wadephul so obsodili napad v Dohi.

Kreml je zavrnil prihodnje prisotnosti evropskih vojakov v Ukrajini, saj jih vidi kot sile Nata. Rusija nasprotuje evropskim predlogom o varnostnih jamstvih za Ukrajino in ne bo dovolila prisotnosti Natovih enot na ozemlju sosednje države. Tiskovni predstavnik Kremlja je dejal, da je širitev Nata v vzhodno Evropo "glavni vzrok" za rusko invazijo na Ukrajino leta 2022. Medtem ruske sile nadaljujejo z napadi z droni na ukrajinsko infrastrukturo in napredujejo v industrijskem središču Ukrajine.

Poročali so, da se je drugi val protestov »No Kings« odvil po Združenih državah Amerike, kjer so protestniki izražali nestrinjanje z domnevno »avtoritarno« agendo predsednika Donalda Trumpa. Republikanska stranka je te proteste označila za "sovraštvo do Amerike". Poleg tega je Peru razglasil izredne razmere v glavnem mestu.

Nekdanji ruski oligarh Mihail Hodorkovski je nakazal, da je Vladimir Putin poslal Donaldu Trumpu signal o možnem dogovoru glede Ukrajine, medtem ko naj bi Putin v telefonskem pogovoru s Trumpom zahteval nadzor nad celotno regijo Doneck kot pogoj za prekinitev vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je po obisku v ZDA pozval zaveznike, naj ne popuščajo Rusiji, potem ko mu ni uspelo prepričati Trumpa, da bi Ukrajini dobavil rakete dolgega dosega Tomahawk.

Volodimir Zelenski je opozoril Ukrajince, da se morajo odločiti med ameriško podporo in hitrim zaključkom vojne z Rusijo, pri tem pa opozarja na izgubo dostojanstva. Kremelj poziva Kijev k takojšnji in odgovorni odločitvi glede mirovnega sporazuma in opozarja, da je odlašanje nevarno. Prihodnji teden naj bi potekal telefonski pogovor med Zelenskim in Trumpom o ameriškem mirovnem načrtu.

Donald Trump ni nakazal, da bi ZDA Ukrajini dobavile rakete Tomahawk, ampak je pozval obe strani k dogovoru. Hkrati je Kremelj sporočil, da je bila Budimpešta izbrana za potencialno prizorišče srečanja med Trumpom in Putinom, ker naj bi madžarski premier Viktor Orban bil primeren posrednik. Josep Borrell je izjavil, da imata Trump in Putin pakt, ZDA pa naj bi ga vsiljevale Zelenskemu. Po telefonskem pogovoru s Putinom je Trump ponovno spremenil stališče glede dobave orožja Ukrajini.

Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da se pridruži morebitnemu srečanju med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, če bo prejel povabilo. Medtem so se pojavila poročila o ruskih prizadevanjih za diskreditacijo Ukrajincev na Poljskem.

Izraelska letala so izvedla več napadov na mesto Gaza, potem ko je Netanjahu ukazal vojski, naj izvede "intenzivne napade" na Hamas zaradi domnevnih kršitev dogovora o prekinitvi ognja. Hamas trdi, da ostaja zavezan premirju, vendar priznava težave pri iskanju trupel izraelskih ujetnikov.

Posebni odposlanec Vladimirja Putina, Kiril Dmitrijev, je med pogovori v ZDA poudaril, da je rešitev konflikta v Ukrajini možna le z odpravo njegovih temeljnih vzrokov. Rusija je obsodila poskuse spodkopavanja konstruktivnega dialoga z ZDA. Na pogovore je prinesel čokoladne bombone s Putinovimi citati, med drugim tudi citat "Ruske meje se nikjer ne končajo".

Po ruskem testiranju jedrske rakete Burevestnik je Donald Trump kritiziral Vladimirja Putina in zatrdil, da ima ZDA orožje, ki je še bolj grozljivo in bližje ruskim obalam. Trump je okrepil pritisk z naftnimi sankcijami, zaradi katerih naj bi Putin že čutil bolečino. Medtem so strokovnjaki opozorili na pomanjkljivosti novega ruskega orožja, ki naj bi bilo 20-krat močnejše od bombe, odvržene na Hirošimo.

Kljub razočaranju Ukrajincev nad izidom srečanja Trumpa in Zelenskega, ki ni prineslo odločitve o dobavi raket Tomahawk, ameriška vojska naj bi bila pripravljena na pošiljanje raket Kijevu in čaka le še na ukaz predsednika. Trump je v intervjuju za Fox News dejal, da ZDA ne morejo Ukrajini predati vsega svojega orožja, vendar je omenil možnost prenosa raket.

Ukrajinska služba za nujne primere je sporočila, da je v ruskem napadu z dronom na železniško postajo Šostka v Sumski regiji umrla ena oseba. Ruski droni so zadeli dva potniška vlaka. V regiji Černigov je zaradi nočnih napadov prišlo do izpada električne energije v približno 50.000 gospodinjstvih.