APDEJT.si

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu postavil ultimat za prekinitev ognja v Ukrajini v roku 10 do 12 dni, saj je izrazil, da Putin "ubija ljudi". Poročali so tudi, da sta predsednika razpravljala o izvajanju trgovinskega sporazuma med Združenim kraljestvom in ZDA. Trump je zavrnil navedbe, da je risal ženske v povezavi s pismom, ki naj bi ga poslal Jeffreyju Epsteinu, in dejal, da so Epsteinove dokumente obravnavali "ničvredneži". Poleg tega je Trump podal obljubo glede krize v Gazi, ki je sprožila več vprašanj kot odgovorov.

Ekvadorske oblasti so začele izgon več kot tisoč kolumbijskih zapornikov, ki so prestajali kazni v ekvadorskih zaporih. Minister za notranje zadeve John Reimberg je potrdil, da je tem zapornikom prepovedan vstop v Ekvador za prihodnjih 40 let, kar naj bi bil ukrep za razbremenitev prenapolnjenih zaporov. Ta poteza je naletela na ostro kritiko kolumbijskega predsednika Gustava Petra, ki jo je označil kot "prezir" in izrazil ogorčenje nad neprimernim ravnanjem z državljani Kolumbije. Medtem pa je nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe kritiziral vlado predsednika Petra, češ da v Kolumbiji obstaja "rodilna diktatura" in pozval k spremembam na volitvah leta 2026.

Izraelska vojska je sporočila, da je začasno ustavila vojaške aktivnosti na nekaterih območjih Gaze, da bi omogočila dotok mednarodne pomoči. Kljub temu poročila medijev in podcasta "The Take" izpostavljajo nadaljevanje izraelskih napadov in naraščajočo lakoto v Gazi, kjer je zaradi stradanja umrlo več kot 130 ljudi. Hamas je poteze Izraela označil kot poskus zgolj za mednarodno javnost, s čimer naj bi prikrivali nadaljevanje ofenzive, in dvomi o smiselnosti mirovnih pogajanj, dokler ljudje v Gazi stradajo. Izrael je sicer napovedal gradnjo cevovoda za sladko vodo, ki naj bi dosegel okoli 600.000 ljudi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo dejal, da so razmere v Gazi "katastrofalne" in izrazil obžalovanje, da nihče ni izrazil hvaležnosti za 60 milijonov dolarjev ameriške pomoči v hrani. Poudaril je, da bi vsaj pričakoval, da se mu kdo zahvali za ponujeno pomoč.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal "ne več izgovorov" glede izraelske ofenzive v Gazi, potem ko je vojska objavila "varne poti" za konvoje pomoči ZN. Kljub temu je v severno Gazo prispelo le 35 tovornjakov ZN, potem ko je bilo pet dni zadrževanih. Prvi dve skupini desetih tovornjakov sta bili pri tem napadeni. To kaže na nadaljnje ovire pri dostavi humanitarne pomoči kljub izraelskim zagotovilom.

Predsednik Nicolás Maduro je razglasil, da je njegova stranka PSUV skupaj z zavezniki osvojila 285 od 335 razpoložljivih županij, vključno s 23 od 24 prestolnic. Kljub temu je opozicijska voditeljica María Corina Machado trdila, da je 90 % Venezuele na volitvah zavrnilo Madura. Volilna udeležba je bila sicer ocenjena na 44 %. Maduro je napovedal sklic Sveta zvezne vlade z izvoljenimi župani.

Jordanija in Združeni Arabski Emirati so izvedli tri zračne spuste s skupno 25 tonami humanitarne pomoči v Gazo. Medtem pa se Gaza, zaradi izraelske ofenzive in omejitev pri dostavi pomoči, vse bolj približuje množični lakoti, kjer ni na voljo ničesar za nakup.

Papež Leon XIV. je med angelusom na Trgu sv. Petra obsodil "grozno humanitarno situacijo v Gazi", kjer je civilno prebivalstvo "zdrobljeno od lakote" in izpostavljeno nasilju ter smrti. Poudaril je, da je lakota v Gazi presegla kritično točko, kar kažejo poročila o ljudeh, ki dneve ne jedo. Papež je tudi pozval k izpustitvi talcev, ki jih zadržuje Hamas.

V Gazi tisoče otrok, vključno z 40.000 dojenčki, umira zaradi lakote in podhranjenosti, saj jim primanjkuje mleka in osnovne humanitarne pomoči. Hamasovo vodstvo Gaze je opozorilo, da bi lahko v kratkem umrlo več kot 100.000 otrok, mlajših od dveh let. Medtem ko Izrael trdi, da distribuira pomoč, poročila kažejo na obupne razmere, kjer so bile kot posledica izraelskega blokadnega režima doslej zabeležene smrti 127 oseb, od tega 85 otrok. Mednarodna skupnost izraža ogorčenje nad blokado pomoči, ki vodi v katastrofalne humanitarne posledice.

Združene države so obtožile Hamas, da je prekinil pogajanja o premirju v Gazi, in pozvale Izrael, naj "dokonča delo", ki ga je začel z vstopom v centralni del Gaze. Medtem je izraelski zunanji minister ostro kritiziral odločitev francoskega predsednika Macrona, češ da je ta "nagrada za Hamas" in "poskus vsiliti Izraelu grožnjo njegovi varnosti".

Donald Trump je ponovno kritiziral Hamas, češ da ne želijo dogovora, in dvomil v pomen francoskega predsednika Macrona ter pogajanj z EU. Medtem je število smrtnih žrtev v Gazi zaradi izraelskih napadov po podatkih Hamasa doseglo 59.676, kar je posledica uničujoče ofenzive, ki je prizadela dostop do hrane, zdravstva in varnih zatočišč. Več kot 70 % žrtev naj bi bilo civilistov. Ameriška ambasada v Libiji je zanikala govorice o načrtih za preselitev Palestincev iz Gaze v Libijo, ki so se pojavile po obisku ameriškega odposlanca. Argentinski intelektualci in pisatelji izražajo zaskrbljenost in kritizirajo mednarodno skupnost zaradi "masovne lakote" v Gazi in neukrepanja ob konfliktu, ki se je zaostril po napadu Hamasa oktobra 2023.

Mednarodni mediji, vključno z AFP, AP, Reuters in BBC, so Izrael pozvali k zagotovitvi večje svobode gibanja za novinarje v Gazi. Več poročevalcev poroča o pomanjkanju osnovnih sredstev za preživetje, kot je hrana, zase in za svoje družine. V zadnjih 21 mesecih je bilo v Gazi ubitih več kot 200 ljudi, vključno z novinarji, kar je obsodil Palestinski sindikat novinarjev. Eden od novinarjev je umrl v neposrednem izraelskem napadu na njegovo šotorsko bivališče v begunjskem taborišču v Gazi.

Razmere v Gazi se za najmlajše vztrajno slabšajo, saj je zaradi podhranjenosti umrl še en otrok, kar število preminulih otrok od začetka blokade povzdignilo na 82. Po podatkih organizacije Zdravniki brez meja ena četrtina otrok, mlajših od šest let, trpi za podhranjenostjo, medtem ko je skoraj 70.000 otrok v Gazi že doseglo stopnjo klinične podhranjenosti. Nosečnice so prav tako prizadete, saj je podhranjenih 25 % nosečnic in otrok. Obstajajo tudi obtožbe proti Izraelu glede ovir pri dostopu do hrane, kar bi lahko še povečalo število žrtev.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v četrtek odredil, da naj mornarica ustavi ladje, ki prevažajo premog v Izrael, kot odgovor na vojaško ofenzivo v Gazi. Petro, ki je leta 2024 prekinil diplomatske odnose z Izraelom, je ostro kritiziral izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je označil za "genocida".

Administracija predsednika Donalda Trumpa je vložila tožbo zoper mesto New York zaradi njegovih politik »svobodnega mesta« (sanctuary city). Vlada trdi, da te politike ovirajo zvezno izvrševanje imigracijskih zakonov in so prispevale k nedavnemu streljanju na carinskega uslužbenca. Tožba, ki jo je vložilo Ministrstvo za pravosodje, obtožuje mestne oblasti, da sodelujejo pri zaščiti migrantov in diskriminirajo varnostne sile. New York je namreč eno od tako imenovanih »svobodnih mest«, kjer policija lahko zavrne sodelovanje s predstavniki imigracijskih oblasti, če nimajo sodnega naloga ali naloga za aretacijo.

Združene države Amerike so prekinile pogajanja o prekinitvi ognja v Gazi, ker naj bi Hamas ravnal "ne v dobri veri". Odposlanec ZDA Steve Witkoff je napovedal skrajšanje pogovorov v Katarju, pri čemer Trumpova administracija ni dosegla nobenega napredka pri iskanju miru med Izraelom in Hamasom. ZDA so potezo označile kot "egoistično" dejanje Hamasa, ki naj bi škodilo mirovnim prizadevanjem.

Izraelski minister za dediščino Amihai Ben-Eliyahu je izjavil, da bo celotna Gaza postala judovska in da ni treba skrbeti za lakoto. Poudaril je, da nobena država ne hrani svojih sovražnikov in da je cilj izgnati Palestince. Premier Benjamin Netanyahu pa je ponovil, da Izrael ne bo sprejel pogojev za predajo Hamasa. Medtem so palestinske oblasti označile izraelsko pripojitev Zahodnega brega za vojno napoved, Evropska komisija pa je to označila za nezakonito dejanje, ki krši mednarodno pravo.

Igralka Jamie Lee Curtis, prejemnica oskarja, je razkrila globoko travmatičen dogodek iz svoje preteklosti, ko se je zaradi občutkov sramu podvrgla operaciji. Poleg tega je delila tudi izkušnjo z letošnje podelitve oskarjev, ki jo je označila za "alucinantno" in je navdušila številne oboževalce po vsem svetu. Njena iskrena izpoved je pritegnila veliko pozornosti na družbenih omrežjih.

Na tretjem srečanju med delegacijama Rusije in Ukrajine je bil dosežen pomemben dogovor o izmenjavi 1.200 zapornikov na vsaki strani. Kljub temu dogovoru o menjavi ujetnikov pa napetosti med državama ostajajo visoke, saj ni bil dosežen preboj na področju mirovnih pogajanj. Prav tako je bila zavrnjena možnost srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Vodja ruske delegacije Vladimir Medinski je potrdil dogovor o izmenjavi med tretjim krogom mirovnih pogovorov.

Ameriški predsednik Donald Trump je bil že maja seznanjen, da se njegovo ime večkrat pojavlja v dokumentih, povezanih s primerom Jeffreyja Epsteina. Informacijo naj bi mu posredovali uradniki njegovega Ministrstva za pravosodje, vključno z generalno pravobranilko Pam Bondi in njenim namestnikom Toddom Blancheom, kot je poročal The Wall Street Journal. Medtem demokrati v predstavniškem domu Kongresa pritiskajo na republikance, naj objavijo omenjene dokumente, s čimer želijo pridobiti vpogled v preiskavo trgovine s spolnim izkoriščanjem, ki jo je vodilo Trumpovo ministrstvo.