APDEJT.si

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je zavrnil trditve iz Združenih držav Amerike, da je v Venezueli diktatorski režim, in jih označil za ponavljajoče se. Medtem pa se Maduro sooča s povečanim pritiskom, saj je Donald Trump v Karibe poslal največjo ameriško vojaško ladjo, kar povečuje strah venezuelskega režima pred neizbežnim napadom. Zaradi tega se pojavljajo pozivi k oblikovanju strategije za Madurov odhod.

V Ženevi so potekali pogovori med ukrajinskimi, ameriškimi in evropskimi uradniki o Trumpovem mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je dejal, da je odprt za pogajanja, kar je v Kijevu sprožilo strah pred prisilno kapitulacijo. V Ženevo je prispelo vladno letalo ZDA, na katerem je bil ameriški državni sekretar Marco Rubio. Trumpov odposlanec si želi čimprejšnji zaključek ukrajinske krize. ZDA naj bi Ukrajino postavile pred usodno dejstvo.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je sredi naraščajočih napetosti z Združenimi državami Amerike, ki so okrepile vojaško prisotnost v Karibih, izrazil željo po umiritvi situacije z diplomacijo in dialogom. Maduro je v uradnih nastopih večkrat poudaril "Vojna, ne", "mir, mir, mir", s čimer kaže na pripravljenost za pogovore z Washingtonom.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je predlagal oblikovanje "prehodne vlade" v Venezueli, da bi rešili tamkajšnjo krizo in preprečili tujo intervencijo. Petro je poudaril, da nasprotuje rešitvam, ki ne temeljijo na dialogu in izključujejo določene politične sektorje. Predlog vključuje politično usklajevanje med Nicolasom Madurom in opozicijo, z namenom izvedbe svobodnih volitev ob prenehanju blokad, sankcij in političnih izključitev. Petro je izrazil zaskrbljenost zaradi povečanih vojaških operacij ZDA v bližini Venezuele in poudaril, da podpira le pogajalsko rešitev.

Perujsko sodišče je izdalo mednarodno tiralico in odredilo petmesečni pripor za nekdanjo premierko Betssy Chávez zaradi njene vpletenosti v poskus državnega udara Pedra Castilla. Chávez se trenutno nahaja na mehiškem veleposlaništvu, kjer je zaprosila za azil.

Potres z magnitudo 5,5 je stresel osrednji Bangladeš in zahteval najmanj šest življenj, več deset ljudi pa je bilo ranjenih. Poškodovane so bile tudi zgradbe v glavnem mestu države, Daki.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je izjavila, da Združene države Amerike načrtujejo, da bi Venezuela postala 51. zvezna država ZDA. Poudarila je, da Venezuela nikoli ne bo ubogala "izdajalcev", ki obljubljajo, da bodo postali 51. država ZDA, in dodala, da Washington in njegovi zavezniki predstavljajo zaton sveta, ki ga ne bo več.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je predlagal vzpostavitev "prehodne vlade" v Venezueli kot rešitev za tamkajšnjo krizo in da bi se izognili tuji intervenciji. Obžaloval je, da ni bil dosežen dogovor o umiku sankcij Venezueli, sprostitvi napetosti in čimprejšnji izvedbi svobodnih volitev.

V brazilskem mestu Belém, kjer potekajo podnebni pogovori COP30, je izbruhnil požar. Zaradi požara so evakuirali udeležence in prekinili pogajanja. Ogenj je izbruhnil v enem od paviljonov, kar je povzročilo paniko med delegati. Generalni sekretar ZN je pozval k dogovoru kljub prekinitvi.

Izraelska vojska je izvedla vrsto zračnih napadov na različnih lokacijah v Gazi, usmerjenih na cilje, povezane s Hamasom, po streljanju na izraelske vojake. Poleg tega je Izrael izvedel zračne napade v Libanonu, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je razglasil Jezusa Kristusa za »lastnika« Venezuele, obtožil cioniste, da želijo državo predati »hudičem«, in pozval državljane k »absolutni mirnosti« kljub grožnjam Združenih držav Amerike in njihovemu vojaškemu razporejanju v Karibskem morju, ki naj bi bil namenjen boju proti narkotrafiku. Napetosti med Venezuelo in ZDA se stopnjujejo zaradi zračne in pomorske mobilizacije.

María Corina Machado je izjavila, da je Venezuela na pragu nove dobe, ko se končujejo 'dolga in nasilna zloraba oblasti' Nicolása Madura. Ponovila je, da je edini suveren narod ljudstvo in poudarila, da se mora Maduro soočiti z odgovornostjo za svoje zločine. Opozorila je tudi na več kot 18.000 političnih zapornikov in na stotine izginulih oseb v Venezueli ter dejala, da mora nova doba temeljiti na svobodi izražanja.

Ekvadorski volivci so na referendumu zavrnili predloge predsednika Daniela Noboe za pravne reforme in novo ustavo. Ta izid predstavlja velik politični udarec za Noboa, potem ko je bil ponovno izvoljen.

Donald Trump je izjavil, da pozna naslove vseh kriminalcev v Mehiki. Med konferenco v Beli hiši je dejal, da se o tem pogovarja z Mehiko. Omenil je tudi protest Generacije Z in dejal, da ima Mehika resne težave.

Izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir je pozval premierja Netanjahuja, naj aretira palestinskega predsednika Mahmuda Abasa in izvede "ciljne likvidacije" palestinskih uradnikov, če bo OZN podprl palestinsko državo. Palestinsko zunanje ministrstvo je obsodilo Ben-Gvirjevo spodbujanje k umoru Abasa. ZN je sprejel ameriški načrt za Gazo, ki vključuje določbe o palestinski državnosti.

Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je na referendumu doživel hud poraz, saj so volivci zavrnili vse štiri predloge, vključno z ustanovitvijo ustavodajne skupščine in namestitvijo tujih vojaških baz. Večina volivcev je nasprotovala tudi odpravi financiranja političnih strank iz državnega proračuna in zmanjšanju števila poslancev v državnem zboru.

V Španiji so aretirali Wilmerja Chavarrío, znanega kot 'Pipo', vodjo Los Lobos, največje in najmočnejše kriminalne združbe v Ekvadorju. Aretacija je bila izvedena v Malagi, Španija. Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je potrdil aretacijo 'Fita', vodje Los Lobos.

V Čilu so potekale prve predsedniške volitve leta 2025. V drugi krog, ki bo decembra, sta se uvrstila Jeannette Jara in José Antonio Kast. Čilski volilni servis je objavil preliminarne rezultate predsedniške tekme.

Kolumbijski Urad varuha človekovih pravic je poročal, da je v bombnem napadu vojske v Guaviareju umrlo šest mladoletnikov, ki so jih rekrutirale FARC. Napad je bil najsmrtonosnejši, ki ga je odredil predsednik Gustavo Petro.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je ZDA pozval, naj preprečijo vojno v Latinski Ameriki in na Karibih. Opozoril je, da bi lahko ameriško vojaško posredovanje v Karibih pripeljalo do situacije, podobne Gazi, in poudaril, da Venezuela ne bo postala Gaza Južne Amerike. Maduro je pozval ameriško ljudstvo, naj ustavi tiste, ki ukazajo bombardiranja.