APDEJT.si

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izjavil, da je pritisk ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Venezuelo povezan predvsem z dostopom do velikih naftnih rezerv te države, ne pa z bojem proti trgovini z drogami. Petro meni, da Trumpa ne zanima demokratizacija Venezuele, in kritizira uporabo ameriške vojaške moči. Trump je sicer izrazil pripravljenost na pogovore z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, s ciljem reševanja življenj.

Kremlj je potrdil prihajajoči obisk ameriškega posebnega odposlanca Steva Witkoffa v Moskvi naslednji teden, kjer naj bi potekali pogovori o končanju vojne v Ukrajini. Jurij Ušakov je potrdil avtentičnost posnetkov pogovorov z Witkoffom. Ihor Chalenko pa meni, da so objavljeni posnetki Ušakova in Witkoffa "posebna operacija" Kremlja za spodkopavanje mirovnega procesa. Kremeljski tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je kritiziral pozive k odstavitvi Witkoffa, saj naj bi to škodilo mirovnemu procesu v Ukrajini.

Ameriški predsednik Donald Trump je nakazal možnost pogovorov z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, pri čemer je dejal, da bi bilo dobro, če bi se lahko reševalo življenja na dober način, sicer pa tudi na slab način. Hkrati je Trump obtožil Caracas, da povzroča težave Washingtonu.

Izrael je Gazi vrnil 15 trupel Palestincev v skladu z dogovorom o prekinitvi ognja. Palestinsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je izraelska vojska med genocidno kampanjo v Gazi ubila najmanj 33.000 palestinskih žensk in deklet. Kljub dogovoru o prekinitvi ognja je izraelska vojska ubila še šest Palestincev v dveh ločenih incidentih v Gazi.

Kremelj je potrdil, da bo posebni odposlanec Donalda Trumpa, Steve Witkoff, v začetku decembra obiskal Moskvo. Med obiskom naj bi Witkoff Kremelju sporočil, da lahko Rusija obdrži celotno regijo Doneck v vzhodni Ukrajini. Obstaja tudi možnost, da se mu bo pridružil Jared Kushner.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je za CNN dejal, da Kolumbija ni zaznala, da bi bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro vodja trgovine z mamili, kot trdijo ZDA. Petro meni, da je Madurov glavni problem pomanjkanje demokracije.

Venezuelanski minister za notranje zadeve in pravosodje, Diosdado Cabello, je ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia obtožil, da je "imbecil" in ima "osvajalske težnje". Obtožbe so prišle v času zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, ki se medsebojno obtožujeta povezav s trgovino z drogami. Cabello je izjavil, da je nemogoče najti bolj "imbecilnega" državnega sekretarja od Rubia.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izjavil, da se država sooča z "odločilno prelomnico za svoj obstoj" kot republika. Poudaril je, da si ne smejo privoščiti neuspeha pri obrambi države pred grožnjami Združenih držav Amerike, ki v Karibskem morju vzdržujejo pomorsko in zračno prisotnost. Maduro je dejal, da v tem trenutku, ko domovina zahteva največji trud in žrtvovanje, ni izgovorov.

Donald Trump je potrdil, da bi lahko govoril z Nicolásom Madurom, da bi "rešil življenja". Hkrati je okrepil pritisk na venezuelski režim in izjavil, da bi ZDA lahko ukrepale "po dobri ali slabi poti".

Venezuela je opozorila letalske družbe, ki so po opozorilu ZDA odpovedale lete v državo, da lahko izgubijo pravice do letenja, če ne bodo ponovno vzpostavile letov do srede opoldneva. IATA je potrdila, da se grožnja nanaša na tiste družbe, ki so prekinile promet.

Fundacija Gaza Humanitarian Foundation (GHF), ki jo podpirata ZDA in Izrael, je uradno končala svoje delovanje v Gazi. Organizacija je bila ustanovljena maja kot alternativa Združenim narodom pri distribuciji pomoči, vendar je bila deležna kritik zaradi kaosa pri razdeljevanju hrane, kar je po mnenju Palestincev ogrožalo življenja.

ZDA so Cartel de los Soles, domnevni venezuelski narkokartel, označile za teroristično organizacijo, pri čemer trdijo, da ga vodi Nicolás Maduro. Venezuelska vlada te obtožbe ostro zavrača, označuje jih za "infamno in nizkotno laž", ki služi kot izgovor za nezakonito intervencijo proti Venezueli. Maduro poudarja, da je Venezuela nedolžna in da so obtožbe namenjene upravičevanju vojne, spremembe režima in kraje venezuelskega naftnega bogastva.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi svojim svetovalcem dejal, da namerava neposredno govoriti z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, poroča portal Axios. Trump naj bi načrtoval direkten telefonski pogovor z Madurom.

Venezuelska opozicijska stranka Primero Justicia (PJ) je zahtevala takojšen odstop predsednika Nicolása Madura in popoln umik njegove skupine z oblasti. V izjavi so pozvali tudi k oblikovanju široke, pluralne vlade s poudarkom na državljanih.

Administracija Trumpa je Nicolása Madura, venezuelskega predsednika, uradno označila za člana tuje teroristične organizacije, kar bi lahko razširilo pooblastila za ukrepanje v Venezueli. Na seznam terorističnih organizacij je bil dodan tudi Cartel dos Sóis, za katerega ZDA menijo, da ga vodijo Maduro in drugi člani njegove vlade.

Po kritikah Donalda Trumpa na račun Ukrajine glede hvaležnosti in sprejemanja mirovnega načrta so se ukrajinski, ameriški in evropski uradniki sestali v Ženevi, da bi razpravljali o osnutku ameriškega načrta za končanje vojne v Ukrajini. Trump je poudaril, da načrt ni dokončen predlog za Kijev. ZDA in Ukrajina sta se dogovorili, da bosta nadaljevali z delom na izboljšanem mirovnem načrtu, potem ko so zavezniki izrazili zaskrbljenost glede prvotnega predloga, ki naj bi bil preveč naklonjen Moskvi. Medtem pa je Rusija izvedla smrtonosni napad na Ukrajino.

Po raziskavi centra Pew Research Center kar 80 % Latinoameričanov v Združenih državah meni, da politike predsednika Donalda Trumpa škodijo hispanski skupnosti, 71 % pa jih meni, da je Trump pretiraval z deportacijami. Raziskava, ki je zajela več kot 8000 odraslih, analizira, kako Latinoameričani dojemajo svoj položaj v državi med drugim mandatom Donalda Trumpa in primerja te zaznave s prvim obdobjem (2017-2021).

Kremlj je zavrnil evropske spremembe ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino kot nesprejemljive in nekonstruktivne. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi v telefonskem pogovoru s turškim premierjem Recepom Tayyipom Erdoganom izrazil, da je prva različica ameriškega načrta dobra osnova za pogovore, medtem ko so evropske pobude naletele na zavrnitev.

Potrjeno je, da je petdeset učencev, ki so bili ugrabljeni iz katoliške šole v severni Nigeriji, pobegnilo in se vrnilo k svojim družinam. Učenci so pobegnili posamično. Napad je označen kot najhujša šolska ugrabitev v Nigeriji po ugrabitvi deklet s strani Boko Harama leta 2014.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je zavrnil trditve iz Združenih držav Amerike, da je v Venezueli diktatorski režim, in jih označil za ponavljajoče se. Medtem pa se Maduro sooča s povečanim pritiskom, saj je Donald Trump v Karibe poslal največjo ameriško vojaško ladjo, kar povečuje strah venezuelskega režima pred neizbežnim napadom. Zaradi tega se pojavljajo pozivi k oblikovanju strategije za Madurov odhod.