Umrl nekdanji ameriški podpredsednik Dick Cheney
Dick Cheney, nekdanji podpredsednik ZDA, je umrl in za seboj pustil zapuščino moči, polemik in vojne politike, ki so zaznamovale sodobno Ameriko. Označen je bil kot arhitekt "vojne proti terorizmu".
Dick Cheney, nekdanji podpredsednik ZDA, je umrl in za seboj pustil zapuščino moči, polemik in vojne politike, ki so zaznamovale sodobno Ameriko. Označen je bil kot arhitekt "vojne proti terorizmu".
Donald Trump je Zohrana Mamdanija označil za 'sovražnika Judov' in pozval judovsko skupnost v New Yorku, naj ga ne voli. Mamdani, demokrat, je v tekmi za župana vodilni, njegova kandidatura pa je povzročila precej razburjenja.
Dick Cheney, nekdanji podpredsednik Združenih držav Amerike v času predsedovanja Georgea W. Busha, je umrl v starosti 84 let. Cheney je bil ključna figura pri načrtovanju vojne v Iraku in velja za enega najvplivnejših podpredsednikov v ameriški zgodovini.
Po poročanju družinske izjave je Dick Cheney umrl zaradi zapletov, povezanih s pljučnico, srčnimi in žilnimi boleznimi. Cheney je bil v času Georgea W. Busha eden najvplivnejših podpredsednikov v zgodovini ZDA, pred tem pa je služil kot obrambni sekretar pod Georgeem H.W. Bushem.
Slovaški predsednik Peter Pellegrini je v torek med delovnim obiskom v Pragi srečal češkega kolega Petra Pavla in predsednika stranke ANO, Andreja Babiša. Srečanje je potekalo ob robu koncerta Državne filharmonije Košice v Občnem domu.
Slovaški predsednik Peter Pellegrini je v torek obiskal Prago, kjer se je srečal s češkim predsednikom Petrom Pavlom in predsednikom stranke ANO Andrejem Babišem. Obisk je bil del delovnega srečanja, potrdili so iz Pellegrinijevega kabineta.
Vzrok eksplozije v supermarketu v severni Mehiki, v kateri je umrlo najmanj 23 ljudi, še ni znan. Preiskovalci domnevajo, da je šlo za nesrečo, morda zaradi okvare električne napeljave. V eksploziji je bilo ranjenih 11 ljudi.
Združene države so odpovedale načrtovano srečanje med predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker je Rusija ZDA poslala memorandum z zahtevami glede ozemlja Ukrajine, ki so se ZDA zdele nerealne. Odločitev je bila sprejeta po analizi časopisa Financial Times.
Madžarska naj bi se povezala s Češko in Slovaško, da bi v Evropski uniji oblikovala zavezništvo, ki bo skeptično do Ukrajine. Politični svetovalec madžarskega premierja Viktorja Orbána je izjavil, da je oblikovanje takšnega bloka v teku.
Stranka Junts per Catalunya, pod vodstvom Carlesa Puigdemonta, je soglasno sklenila prekinitev vladnega sporazuma, podpisanega pred dvema letoma. Puigdemont je PSOE obtožil prekinitve sodelovanja in napovedal, da bodo prešli v opozicijo. Emiliano García-Page meni, da predčasne volitve ne bi smele biti posledica Puigdemontovega ukaza, vendar ocenjuje, da bo težko izpeljati celoten mandat.
Slovaški premier Robert Fico je izjavil, da Slovaška ne bo sodelovala v morebitnem programu Evropske unije za financiranje vojaških potreb Ukrajine, ki se že četrto leto brani pred rusko invazijo. Fico je tudi izrazil nestrinjanje z idejo, da bi se sredstva za financiranje vojne v Ukrajini pridobivala iz zamrznjenega ruskega premoženja, kar se mu zdi zelo nevarno. Razmišlja tudi o sklicu izredne seje parlamenta.
Kamala Harris je nakazala, da ni "še končala" in da bi se lahko leta 2028 ponovno potegovala za predsedniški položaj. S tem je pustila odprta vrata za svojo tretjo poskusno kandidaturo za Belo hišo, potem ko je že izključila možnost kandidature za guvernerko Kalifornije. V intervjuju za BBC je izrazila pričakovanje, da bo v prihodnjih letih ženska postala predsednica ZDA.
V Budimpešti so potekali protesti podpornikov in nasprotnikov madžarskega premierja Viktorja Orbana. Na ulicah se je zbralo več tisoč Madžarov, ki so izrazili podporo Orbanu pred parlamentarnimi volitvami, ki ga čakajo v šestih mesecih in bodo po napovedih zelo zahtevne.
Donald Trump je izjavil, da je ustavil načrte Benjamina Netanjahuja za aneksijo Zahodnega brega. Opozoril je, da bi Izrael izgubil ameriško podporo, če bi se odločil za aneksijo. Napovedal je tudi, da namerava obiskati Gazo.
Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom zaradi zaostrenih napetosti in ruskega neupoštevanja prekinitve ognja v Ukrajini. Putin je odgovoril z vodenjem jedrskih vaj po kopnem, morju in zraku, kljub temu pa Kremelj trdi, da se priprave na vrh nadaljujejo. V ruskem zračnem napadu na Kijev je bilo ubitih najmanj šest ljudi.
Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker ni želel 'zapravljenega' srečanja. Trump je dejal, da si ne želi izgubljati časa, posebej ker Rusija ni resna glede prekinitve ognja v Ukrajini. ZDA so izrazile razočaranje, vendar so poudarile, da še naprej podpirajo Ukrajino in spodbujajo resnično mirovno rešitev.
Načrtovano srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom je bilo preloženo, saj je Rusija zavrnila takojšnjo prekinitev ognja v Ukrajini. Trump je izjavil, da ne želi 'zapravljenega srečanja'. Poljski zunanji minister je izrazil zadržke glede zagotavljanja varnosti ruskemu predsedniku, če bi letel nad poljskim ozemljem. Generalni sekretar Nata Mark Rutte se je odpravil v Washington na pogovore s Trumpom.
Srečanje med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, ki je bilo napovedano za ta teden, je bilo preloženo. Ruska državna agencija RIA je citirala namestnika ruskega ministra, ki je dejal, da dogovor za srečanje sploh ni obstajal in da so potrebne priprave.
Katar je obtožil Izrael kršenja dogovora o prekinitvi ognja v Gazi po napadih na Hamas. Medtem se je podpredsednik ZDA, JD Vance, mudil v Izraelu, da bi pomagal stabilizirati prekinitev ognja, Bela hiša pa si je prizadevala ohraniti premirje kljub zaskrbljenosti glede morebitnega izraelskega napada. Hamas je Izraelu vrnil truplo Tala Haimija. Predsednik Abas je izjavil, da bi se Hamas lahko preoblikoval v politično stranko, če bi predal orožje in priznal Izrael. ZDA so povečale diplomatski pritisk na Izrael zaradi suma, da bi premier Netanyahu lahko odstopil od dogovora.
Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.