APDEJT.si

Južna Evropa, vključno z Grčijo, Francijo in Turčijo, se še vedno bori z obsežnimi gozdnimi požari. Medtem ko se nekatere države soočajo z vročino in sušo, druge, kot so Poljska in deli Nemčije (Bavarska), opozarjajo pred nevarnostjo obsežnih poplav zaradi močnih neviht. V Italiji je med poplavami umrl enajstletni deček. Slovenija je v pomoč Bolgariji poslala gasilski helikopter, Češka pa prav tako sodeluje pri gašenju požarov v Grčiji.

Grčija se je v nedeljo še naprej borila z obsežnimi gozdnimi požari, ki so uničevali domove in povzročili evakuacije. Pomagali so češki gasilci, pričakovana pa je bila pomoč letal iz Italije. Grčija je za pomoč zaprosila Evropsko unijo. Medtem ko se Grčija in Francija soočata s požari, Poljska opozarja pred močnimi nalivi in nevihtami z možnostjo lokalnih poplav.

Izraelski vojaki so zadržali ladjo z aktivisti in humanitarno pomočjo, namenjeno v Gazo. Video posnetki prikazujejo aktiviste s privzdignjenimi rokami, ki pojejo pesem "Bella Ciao", medtem ko vojaki prevzemajo nadzor nad plovilom. Medtem so iz Egipta v Pásmo Gaze po mesecih mednarodnih pritiskov in opozoril pred lakoto začeli voziti tovornjaki s humanitarno pomočjo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sodeloval pri vzpostavitvi premirja med Tajsko in Kambodžo, ki naj bi končalo mejni konflikt, v katerem je umrlo najmanj 33 ljudi. Trump je po pogovorih s predstavniki obeh držav na družbenih omrežjih sporočil, da so bili pogovori zelo obetavni in da bo ZDA uporabile svoj trgovinski vpliv za mir. Napovedal je tudi pogajanja o trgovinskih sporazumih, a je pri tem dejal, da ne bo nadaljeval pogajanj s tistimi, ki se ne bodo uspeli dogovoriti o miru.

Madžarski premier Viktor Orban je v Romuniji ponovil, da Madžarska ne bo podprla novega proračuna Evropske unije, dokler Bruselj ne deblokira vseh zamrznjenih sredstev. Svoje stališče je utemeljil z nedovoljenimi praksami EU in omenil, da je imel v zadnjih 15 letih spore z Brusljem zaradi svojih politik glede migracij, omejevanja pravic LGBTQ in erozije demokracije na Madžarskem.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil željo po ohranitvi omejitev za strateško jedrsko orožje ZDA in Rusije, kot jih določa pogodba Novi START, ki poteče februarja. Trump je to izjavo podal pred svojim odhodom na potovanje v Škotsko, kot je poročala agencija Reuters.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ob prihodu na Škotsko ponovno sprožil polemike s svojo ostro retoriko. Evropo je posvaril pred dvema glavnima nevarnostma: priseljevanjem in vetrnimi turbinami. Po njegovem mnenju Evropa s svojimi odločitvami "reže vejo, na kateri sedi". Trump je med obiskom v Škotski izrazil tudi upanje glede možnosti trgovinskega sporazuma z EU.

Francija, Velika Britanija in Nemčija so v skupni izjavi pozvale Izrael k takojšnji prekinitvi humanitarne katastrofe v Gazi. Voditelji teh držav so poudarili, da je treba nemudoma odpraviti omejitve glede pretoka humanitarne pomoči v Gazo in da je čas, da se vojna konča.

V času, ko Izrael dovoljuje zračne dobave humanitarne pomoči v Gazo preko Jordanije in ZAE, so se pojavili grozljivi posnetki podhranjenih palestinskih otrok iz ruševin Gaze. Izrael se sooča z obtožbami, da v razrušeni enklavi organizira lakoto. Medtem je izraelska vojska sporočila, da je sestrelila raketo, izstreljeno proti Izraelu iz smeri Jemna, ob čemer so se v nekaterih delih Izraela oglasile sirene.

V indijski zvezni državi Radžastan se je v petek porušila streha osnovne šole, pri čemer so umrli najmanj štirje otroci, še 17 pa je bilo poškodovanih. Desetine otrok naj bi ostale ujetih pod ruševinami. Nesreča se je zgodila v bližini mesta Džhálavár.

Dva migrantska centra, ki jih je italijanska vlada pod vodstvom premierke Giorgie Meloni zgradila v Albaniji od leta 2023, sta se izkazala za draga in neučinkovita, poleg tega pa so glede njiju dvignjena pravna vprašanja. To je razkrila nedavna poročila, ki sta jih objavila organizacija za človekove pravice ActionAid in Univerza v Bariju. Sporazum o vzpostavitvi teh dveh taborišč je Meloni podpisala leta 2023.

Pred nadaljevanjem pogajanj z evropskimi državami o svojem jedrskem programu je Iran sporočil, da bo nadaljeval bogatenje urana. Iranski zunanji minister Abas Araqchi je poudaril, da ima Iran do tega "neomajno pravico", še posebej po nedavnem spopadu z Izraelom. Pogovori med Iranom, Francijo, Veliko Britanijo in Nemčijo naj bi potekali v Istanbulu in bodo prvič po ameriško-izraelskih napadih na iranske jedrske objekte v juniju. Cilj srečanja je oceniti pripravljenost Teherana na kompromis.

Združene države so umaknile svoje pogajalce iz katarske Dohe, kjer so posredovali v pogajanjih o premirju med Izraelom in Hamasom. Kot je sporočil posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff, naj bi bil razlog za to neiskrenost Hamasa pri pogajanjih. Medtem je Mednarodno kazensko sodišče (MTK) obtožilo Madžarsko, da ni izpolnila svojih obveznosti, ker je zavrnila aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Obtožbe se nanašajo na vojne zločine v Gazi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je potrdil, da bo Francija septembra uradno priznala Državo Palestina. Ta poteza je naletela na navdušen sprejem Savdske Arabije, medtem ko sta Izrael in ZDA ostro kritizirala odločitev kot 'nagrajevanje terorizma'. Kljub temu skoraj 150 držav že priznava Palestino. Izraelski minister za kulturno dediščino Amichaj Elijahu je medtem izjavil, da je cilj Izraela uničenje Gaze, po čemer naj bi celotno območje postalo judovsko, ter zanikal obstoj lakote v Gazi.

Izraelsko pristanišče v Ejlatu je zaradi napadov Húti na ladje v Rdečem moru, ki so se začeli po 7. oktobru 2023, zbankrotiralo. Medtem ko je v Valencii policija iz letala odstranila skupino približno 50 najstnikov judovskega porekla, naj bi se po navedbah posadke obnašali konfliktno, medtem ko naj bi iz Izraela sporočili, da so le peli.

Po vsej Ukrajini je izbruhnil val protestov, v katerih je več tisoč ljudi zahtevalo odstop predsednika Zelenskega. Protesti so sledili njegovi odločitvi o omejevanju avtonomije protikorupcijskih uradov, kar je sprožilo kritike in zaskrbljenost glede ogrožanja demokracije in zahodne podpore Ukrajini.

V Izraelu je prišlo do pomembnih sprememb v parlamentu, kjer so zamenjali predsednika odbora za zunanje zadeve in obrambo. Namesto Julija Edelsteina je to funkcijo prevzel Boaz Bismut. Medtem ko izraelska vojska še vedno deluje v Gazi, so se izraelski državljani množično zbirali na griču v Sderotu, da bi opazovali bombardiranje Gaze, nekateri so si to označili za "najboljšo predstavo v mestu".

Češki predsednik Petr Pavel je med obiskom na Japonskem izjavil, da pričakuje razpravo z vlado o stališču Češke republike glede vojne v Pásmu Gaze. Češka se ni pridružila skupini 29 držav, ki so v skupni izjavi pozvale k takojšnjemu prenehanju vojne in obsodile ubijanje civilistov. Pavel je dejal, da na situacijo gleda drugače in se sprašuje, zakaj se Češka ni pridružila skupni izjavi zahodnih držav in Evropske komisije.

Na nemškega kanclerja Friedricha Merza se povečuje pritisk, da zavzame ostrejše stališče proti Izraelu. Člani njegove lastne koalicijske vlade ga pozivajo, naj se Berlin pridruži skupni izjavi več zahodnih držav, ki so obsodile „nečloveško ubijanje“ Palestincev v Gazi. Nemčija med drugim manjka med podpisnicami poziva EU k prekinitvi vojne v Gazi.

Združene države Amerike so se pod vodstvom Donalda Trumpa ponovno umaknile iz Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Trumpovo odločitev poganjajo kritike organizacije zaradi domnevne propalestinske in prokitajske usmeritve ter prevelike "woke" ideologije, ki naj bi preusmerila Unesco na nezaželeno ideološko pot. Že drugič v zgodovini je Trump ZDA umaknil iz Unesca, kar nakazuje na dolgoročno nezadovoljstvo z delovanjem organizacije in njenimi odločitvami, zlasti glede statusa Palestine. Poleg ideoloških razlogov so v igri tudi finančni vidiki. Washington Unescu očita tudi protizraelsko usmeritev.