APDEJT.si

Indijski premier Narendra Modi načrtuje obisk Združenih držav Amerike septembra, kjer se bo udeležil zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Med obiskom naj bi se srečal tudi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, poroča indijski časnik The Indian Express.

Napovedano srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Aljaski je povzročilo, da so delnice obrambnega podjetja Rheinmetall padle. Vlagatelji so se odzvali s prodajo delnic, saj pričakujejo, da bi morebitna sprostitev napetosti v Ukrajini lahko pomenila konec obdobja povečanega povpraševanja po orožju. Kljub dobrim polletnim rezultatom in rasti podjetja, se vlagatelji bojijo prihodnosti.

Neznanci so na Zid objokovanja v Jeruzalemu napisali grafit v hebrejščini, ki v prevodu pomeni: "V Gazi se dogaja holokavst." Incident je sprožil ostro obsodbo verskih voditeljev in politikov. Policija je aretirala osumljenca.

Evropska unija bo Ukrajini poslala 1,5 milijarde evrov iz prihodkov, ustvarjenih z zamrznjenimi ruskimi sredstvi. Dodatno je bilo sporočeno, da bo Ukrajina prejela še 1,6 milijarde evrov iz dobička zamrznjenega ruskega državnega premoženja v EU.

Peter Pellegrini vidi v morebitnih pogajanjih med Donaldom Trumpom in Vladimirom Putinom priložnost za končanje vojne v Ukrajini in upa, da bo vrh na Aljaski umiril napete mednarodne razmere. Hkrati pa ameriška administracija, kot je dejal podpredsednik JD Vance, raziskuje možnost organizacije srečanja med Putinom in ukrajinskim predsednikom Zelenskim.

Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo izjave slovaškega premierja Roberta Fica o Ukrajini. Fico je namreč Ukrajino primerjal s travo pod sloni, ki se bodisi borijo bodisi imajo spolne odnose, kar je v Kijevu sprožilo val ogorčenja. Ukrajinsko ministrstvo je Ficove izjave označilo za žaljive in poudarilo, da premier ne razume resničnih razlogov za rusko invazijo ter nevarnosti sodelovanja z agresorjem. Fico je pred tem dejal, da je Ukrajina delno odgovorna za konflikt in da jo je Zahod izkoristil za poskus oslabitve Rusije.

Objavljeni so bili novi članki, ki obravnavajo morebitno srečanje med Trumpom in Putinom na Aljaski. Medtem ko eni menijo, da bi Putin s popuščanjem v pogovorih tvegal svoj konec, drugi vidijo Trumpa kot potencialnega mirovnika, ki si zasluži Nobelovo nagrado.

Rusija je uradno protestirala pri Izraelu zaradi napada izraelskih naseljencev na rusko diplomatsko vozilo blizu nezakonitega naselja na Zahodnem bregu. Rusija je obtožila Izrael kršitve Dunajske konvencije.

Donald Trump je Evropsko unijo pozval k izpolnitvi obljube o 600 milijardah dolarjev naložb v ZDA in jo označil za 'darilo'. Zagrozil je z uvedbo 35-odstotnih carin, če EU ne bo upoštevala njegovih zahtev. Evropska komisija se s Trumpovo interpretacijo ne strinja in poudarja, da gre za namero zasebnih podjetij, ne za 'darilo'.

Izrael je, kot je sporočil organ ministrstva za obrambo, ki je odgovoren za civilno upravo, ponovno dovolil delni vnos zasebnega blaga v območje Gaze, ki jo ogroža lakota. Potrdili so mehanizem za postopno in nadzorovano nadaljevanje vnosa blaga preko zasebnega sektorja.

Opozicijska stranka Sloboda in Solidarnost (SaS) je kritizirala slovaško vlado zaradi načrtovanega nadaljevanja neposredne energetske pomoči v letu 2026, ocenjujoč, da bo šlo za metanje stotine milijonov evrov skozi okno. Po mnenju SaS bodo energijske dotacije prejeli tudi tisti, ki jih ne potrebujejo.

Slovaški premier Robert Fico je napovedal, da bo koaliciji predložil predlog kompenzacij, ki naj bi zagotovile, da se cene energije za 90 odstotkov gospodinjstev do leta 2026 ne bodo spremenile. Fico je to informacijo delil na družbenih omrežjih, kjer je poudaril, da želi preprečiti podražitve plina in toplote.

Ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer je izjavil, da so Trumpove carinske stopnje "dokaj fiksne". Kljub pritiskom in nasprotovanjem, tudi s strani ameriških podjetij in držav, ki so vložile tožbe, ZDA vztrajajo pri ohranitvi carin, uvedenih v času Trumpove administracije, in ne kažejo znakov hitrih izjem za zaveznike. Kanada še vedno upa na trgovinski dogovor, medtem ko ameriška administracija zatrjuje, da so visoke dajatve na partnerje "zaklenjene".

Slovaški državni proračun je konec julija 2025 dosegel primanjkljaj v višini 3,637 milijarde evrov, pri čemer so bili prihodki višji za 1,942 milijarde evrov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Medtem je češki državni proračun julija izkazal primanjkljaj v višini 168,2 milijarde kron, kar je najnižji deficit od začetka pandemije covida-19, vendar hkrati šesti najvišji od nastanka Češke. Od junija se je deficit povečal za 15,8 milijarde kron.

Slovenski peki opozarjajo na nevarnost prehranske krize in pozivajo državo, da sprejme načrt za zaščito domače proizvodnje živil. Predlagajo, da se povečanje izdatkov za obrambo, dogovorjeno znotraj NATA, usmeri tudi v podporo živilskim subjektom kritične infrastrukture, kot so pekarne in mlini. Milan Lapšanský, predsednik SZPCC, je poudaril, da bi morala Slovenija slediti zgledu Finske, ki si prizadeva za 80-odstotno domačo proizvodnjo ključnih živil.

Nekdanja podpredsednica ZDA Kamala Harris je sporočila, da leta 2026 ne bo kandidirala za guvernerko Kalifornije. Ta odločitev odpira možnost, da bi se leta 2028 ponovno potegovala za predsedniški položaj v ZDA.

Ameriška centralna banka (Fed) je obdržala obrestne mere nespremenjene, kar je že petič zapored. Odločitev je bila sprejeta kljub kritikam predsednika Donalda Trumpa, ki je zahteval znižanje obrestnih mer. Jerome Powell je opozoril na potencialni vpliv Trumpovih carin na inflacijo in gospodarstvo. Prišlo je tudi do razhajanj med guvernerji glede monetarne politike, saj sta dva glasovala za znižanje obrestnih mer, kar se je zgodilo prvič po letu 1993.

Kamala Harris se je odločila, da ne bo kandidirala za guvernerko Kalifornije, kar pušča odprto pot za morebitno predsedniško kandidaturo leta 2028. Po porazu proti Donaldu Trumpu se vrača v Kalifornijo in nakazuje, da želi postati ključna sila v obnovi demokratske stranke.

Združene države Amerike so uvedle sankcije proti sodniku brazilskega vrhovnega zveznega sodišča Alexandru de Moraesu. Ameriško ministrstvo za finance ga obtožuje samovoljnega odobravanja predkazenskih postopkov, zlasti v povezavi s političnimi dejanji proti nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru. Sankcije poudarjajo napetosti med brazilsko politično in pravosodno sfero ter mednarodnim odzivom na te dogodke.

Izrael je javno obsodil načrte Kanade za priznanje Države Palestine, češ da s tem škodi prizadevanjem za prekinitev ognja in predajo talcev. Tudi ameriški predsednik Donald Trump je kritiziral kanadsko izjavo.