APDEJT.si

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport zbira ocene škode v gospodarstvu, ki je nastala zaradi neurja s poplavami 16. septembra 2025. Zbiranje poteka na območju prizadetih občin Novo Mesto in Renče – Vogrsko. Rok za oddajo ocen škode je 20. oktober 2025.

Številna mesta po svetu omejujejo uporabo puhalnikov listja zaradi njihovega hrupa in negativnega vpliva na okolje. Čeprav so puhalniki listja priročni za čiščenje dvorišč, povzročajo tudi onesnažen zrak in jezijo sosede. Slovenija se morebiti spogleduje s podobnimi prepovedmi ali omejitvami, kot so že uveljavljene drugod.

Gospodinjstva v Sloveniji lahko z novo samooskrbno sončno elektrarno, ki vključuje baterijo in pametni razsmernik, prihranijo več kot 1.500 EUR na leto. Sistem je zasnovan tako, da optimizira porabo in shranjevanje energije, kar vodi do zmanjšanja stroškov.

V starosti 91 let je umrla britanska raziskovalka šimpanzov in okoljska aktivistka Jane Goodall, sporoča njena fundacija. Vodilna primatologinja je umrla naravne smrti med načrtovanimi predavanji.

Švicarski ledeniki se krčijo z nezmanjšano intenzivnostjo, pri čemer je bila letošnja izguba prostornine četrta največja od začetka meritev leta 1950. Švicarska mreža za opazovanje ledenikov (Glamos) opozarja, da podnebne spremembe pospešeno »brišejo« švicarske ledenike.

Potapljači so iz Piranskega zaliva odstranili več kot 400 kilogramov odpadkov, med katerimi so bili plastični izdelki in cigarete. Podobne akcije čiščenja morskega dna so potekale tudi ob portoroški in lucijski plaži, kjer so prav tako zbrali več kot 400 kilogramov odpadkov. Iz Okolja Piran opozarjajo, da odpadki ogrožajo plavalce in morsko življenje.

Ljubljana se je v mednarodni primerjalni analizi trajnostnih destinacij, ki jo pripravlja gibanje Global Destination Sustainability Movement, uvrstila na 39. mesto. Po besedah Mitje Predovnika iz Turizma Ljubljana je mesto glede na primerljivo velika mesta zasedlo celo sedmo mesto. Župan Zoran Janković je uvrstitev označil za izjemen uspeh.

Podjetje SunContract je vložilo tožbo proti državi zaradi dodatnih stroškov, ki so nastali pri dobavi električne energije lastnikom sončnih elektrarn, vključenim v shemo neto meritev (net metering). Zaradi spremembe pravil in posledično povečanih stroškov bo SunContract s 1. novembrom ukinil storitev net meteringa. Podjetje trdi, da jih je v to prisilila država.

V Sloveniji se vzpostavlja največja vodikova iniciativa doslej, ki povezuje industrijo in energetiko z namenom pospeševanja razogljičenja in prehoda na zeleno energijo. Pobuda naj bi ključno prispevala k vodikovi prihodnosti države.

Nuklearno elektrarno Krško (NEK) so po 511 dneh neprekinjenega delovanja zaustavili in izklopili iz omrežja. Začeli so z rednim remontom, ki bo trajal do konca oktobra, ko načrtujejo ponovno priključitev elektrarne na omrežje. To se je zgodilo po koncu 34. gorivnega cikla.

Podjetje SunContract je napovedalo tožbo proti državi zaradi spremembe pravil glede zagotavljanja elektrike v okviru sheme neto meritev pri sončnih elektrarnah. Sprememba pravil je povzročila dodatne stroške, ki jih regulator podjetju ne dovoli prevaliti na končne uporabnike. Resorno ministrstvo je napovedalo, da bodo upravi.

Inšpekcija za naravne vire in rudarstvo je med 12 nadzori rabe vode iz vrtin v kmetijstvu, predvsem v rastlinjakih, izdala štiri odločbe za odpravo nepravilnosti. Te odločbe se nanašajo na zagotavljanje skladne rabe vode z vodnim dovoljenjem in prepoved rabe brez ustrezne pravice. Inšpekcija ugotavlja, da se zavezanci postopoma usklajujejo s predpisi.

V Sloveniji je nabiranje kostanja omejeno, preseganje dovoljene količine pa lahko posameznika stane do 800 evrov. Članki opozarjajo na to omejitev in pozivajo nabiralce, da se seznanijo s pravili ter priljubljenimi lokacijami za nabiranje kostanja po Sloveniji.

Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je bila po 34. gorivnem ciklu in 511 dneh neprekinjenega delovanja zaustavljena v noči na nedeljo. S tem se je začel 29-dnevni redni remont, ki bo stal med 80 in 100 milijoni evrov. V zadnjem gorivnem ciklu je elektrarna dosegla rekordno proizvodnjo.

Lani so prebivalci Slovenije zavrgli rekordnih 168.318 ton hrane, kar je dva odstotka več kot predlani. Povprečno je vsak prebivalec zavrgel 79 kilogramov hrane. Gospodinjstva so ustvarila največ odpadne hrane, in sicer 44 odstotkov ali 73.600 ton, kar pomeni 35 kilogramov na prebivalca.

Občina Ravne na Koroškem zaključuje dvoletni projekt Doživljajski park narave Uršlja gora, vreden skoraj 330.000 evrov. Cilj projekta je povečati prepoznavnost in obiskanost širšega območja Uršlje gore, vključno z Rimskim vrelcem in Ivarčkim jezerom, z naložbami v turistično infrastrukturo.

Družba Kostak je izpolnila odločbo Inšpektorata za okolje in energijo in obdelala 2900 kubičnih metrov odpadkov, ki so bili nezakonito zakopani na odlagališču v Spodnjem Starem Gradu. Obdelani odpadki trenutno čakajo na odvoz v Kostakovih objektih.

Singapursko ladjarsko podjetje zavrača plačilo milijarde ameriških dolarjev odškodnine Šrilanki za obsežno onesnaženje morja, ki ga je povzročilo. Podjetje trdi, da bi imelo plačilo daljnosežne posledice za globalni ladijski promet.

Že več kot desetletje znanstveniki raziskujejo nastanek skrivnostnih kraterjev v permafrostu zahodne Sibirije. Po odkritju prvega ogromnega kraterja leta 2014 so jih našli še več kot 20. Teorije o nastanku teh večmetrskih brezen vključujejo eksplozije plina in posledice padca meteoritov, vendar dokončnega odgovora še niso našli.

V Sloveniji je v lanskem letu nastalo nekaj manj kot 10,3 milijona ton odpadkov, kar je skoraj desetino manj kot leto prej. Gradbeni odpadki so s 7,3 milijona ton predstavljali večino, njihova količina pa se je zmanjšala za približno 14 odstotkov. Po drugi strani pa se je količina komunalnih odpadkov povečala za dva odstotka.