APDEJT.si

Madagaskarska vojska je prevzela nadzor nad predsedniško palačo, potem ko je državni zbor glasoval za odstavitev predsednika Andryja Rajoeline. Vojaška enota, ki podpira protestno gibanje, je razglasila prevzem oblasti in začasno ukinitev ustave. Predsedstvo je dogajanje označilo za poskus državnega udara in zatrdilo, da Rajoelina ostaja na položaju.

Elitna vojaška enota v Madagaskarju je sporočila, da prevzema oblast v državi. Opozicijski voditelj Siteny Randrianasoloniaiko je razglasil odločitev predsednika Rajoeline o razpustitvi parlamenta za neveljavno. V prestolnici Antananarivo so ljudje praznovali po glasovanju o odstavitvi predsednika Rajoeline zaradi opustitve dolžnosti.

V Bernu se je 5000 pro-palestinskih protestnikov zbralo na nepooblaščenem shodu, ki je potekal med železniško postajo in zaprtim Zveznim dvorom. Policija je uporabila solzivec in vodne topove, saj so protestniki nanjo metali petarde. V Abidjanu, Slonokoščena obala, so oblasti preprečile opozicijski shod, zaradi česar so se protestniki vseeno zbrali, nakar jih je policija razgnala in aretirala.

Na Madagaskarju je vojaška enota, ki podpira protivladne protestnike, imenovala novega vojaškega voditelja. Predsednik Andry Rajoelina je obtožil poskus nezakonitega prevzema oblasti. Poslanec opozicije je dejal, da je predsednik Rajoelina zapustil državo, potem ko se je elitna vojaška enota obrnila proti vladi.

V Kamerunu so potekale predsedniške volitve, kjer se je Paul Biya, najstarejši voditelj na svetu s 92 leti in 43-letno vladavino, potegoval za osmi mandat. Kljub pričakovanjem o njegovi zmagi, je opaziti razočaranje med mladimi, ki se volitev niso udeležili.

Na Madagaskarju so se nadaljevali protivladni protesti, ki jih je predsednik Andry Rajoelina označil za poskus strmoglavljenja vlade. Varnostne sile so v Antananarivu s solzivcem razgnale več sto protestnikov, pri čemer je bil najmanj en protestnik ranjen. Protesti so posledica korupcije, težav z oskrbo z elektriko in vodo ter slabega gospodarskega stanja.

Pariško tožilstvo preiskuje smrt 58-letnega južnoafriškega veleposlanika Nkosinathija Emmanuela Mtetwe, ki so ga našli mrtvega pod oknom hotela Hyatt Regency v XVII. okrožju Pariza. Preiskovalci preiskujejo možnost samomora.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.

Francoski Canal+ je zaključil prevzem južnoafriškega podjetja MultiChoice, s čimer je postal vodilni ponudnik plačljive televizije v Afriki. Postopek prevzema je trajal skoraj dve leti. S tem prevzemom Canal+ širi svoje poslovanje na približno 70 držav v Afriki, Evropi in Aziji, s skupno več kot 40 milijoni naročnikov in skoraj 17.000 zaposlenimi. To je največja operacija, ki jo je Canal+ kdaj izvedel.

Alžirski predsednik Abdelmadjid Tebboune je uradno potrdil Sifi Ghrieba na položaju predsednika vlade, potem ko je to funkcijo začasno opravljal od 28. avgusta, ko je zamenjal Nadirja Larbauija. Poleg tega je Tebboune napovedal obsežno vladno rekonstrukcijo in razkril novo sestavo vlade.

Ustavno sodišče Slonokoščene obale je objavilo končni seznam petih kandidatov za predsedniške volitve oktobra 2025. Poleg že znanih zavrnitev kandidatur Laurenta Gbagboja in Tidjana Thiama, so poudarili, da so pregledali 60 prijavljenih kandidatur. Potrdili so, da se bližajo volitve, ki bodo v manj kot dveh mesecih.

Združeni narodi so obsodili uboj najmanj 63 ljudi v vasi Darajamal v zvezni državi Borno, senator Mohammed Ali Ndume pa je obsodil uboj vojakov, uslužbencev imigracije in civilistov. Atiku Abubakar je izrazil globoko žalost zaradi napada in pozval k enotnosti proti terorizmu, Ndume pa je pozval vlado, da prioritetno obravnava varnost državljanov.

Togo je postal prva afriška država, ki je na nacionalni ravni uvedla cepivo proti malariji R21/Matrix-M. Od 1. septembra 2025 je država s politično podporo in vladnim sofinanciranjem naredila pomemben korak v boju proti malariji.

V Mehiki bo Nacionalni teden javnega zdravja 2025, ki bo potekal od 6. do 13. septembra, poskušal doseči več kot 20 milijonov ljudi s cepljenji, presejalnimi testi in preventivnimi aktivnostmi. V Dominikanski republiki pa bo Ministrstvo za javno zdravje v nacionalni program cepljenja proti humanemu papiloma virusu (HPV) prvič vključilo tudi dečke, stare od 9 do 14 let, poleg deklic iste starosti, z namenom razširitve preventivne pokritosti v javnih šolah.

Maroško sodišče v Rabatu je Ibtissam Lachgar obsodilo na 30 mesecev zapora zaradi »žaljenja islama«, ker je objavila fotografijo, na kateri nosi majico z napisom »Allah is lesbian«. Obsodba je sprožila kritike in zaskrbljenost glede svobode izražanja v Maroku.

Alžirski predsednik Abdelmadjid Tebboune je v četrtek odstavil premierja Nadirja Larbauija, ki je bil na položaju od novembra 2023. Razlogi za odstavitev niso bili javno objavljeni. Začasno funkcijo je prevzel minister za industrijo Sifi Ghrieb. Ghrieb je že prevzel dolžnosti na slovesnosti v vladni palači.

Upravno sodišče v Orléansu je potrdilo odločitev mesta o prepovedi pokopa Protaisa Zigiranyiraza, znanega kot "gospod Z", v mestnem pokopališču. Odločitev je bila sprejeta zaradi tveganja za motnje javnega reda, saj je Zigiranyirazo bil pomembna osebnost v času genocida nad Tutsiji v Ruandi. Sodniki so poudarili, da obstaja nevarnost, da bi njegov grob postal shajališče in romarski kraj, kar bi lahko povzročilo napetosti z združenji, ki ohranjajo spomin na žrtve genocida.

Predsednik Senegala, Bassirou Diomaye Faye, se je 27. avgusta 2025 v Parizu srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Srečanje je bilo namenjeno ponovni vzpostavitvi in utrditvi odnosov med državama, s poudarkom na gospodarskem, varnostnem in kulturnem sodelovanju. Razpravljali so tudi o prihajajočem vrhu Afrika-Francija leta 2026 in mladinskih olimpijskih igrah v Dakarju. Obisk je bil označen kot priložnost za redefinicijo odnosov med državama v smeri večje enakopravnosti.