APDEJT.si

Izrael je potrdil vojaški napad na visoke predstavnike Hamasa v Dohi, Katar, kjer naj bi uničili sedež organizacije. Hamas je priznal, da je bilo v napadu ubitih pet članov, vendar nihče iz pogajalske delegacije. Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je obsodil izraelsko agresijo na Katar.

Po izraelskih napadih na območje Gaze je umrlo najmanj 33 ljudi, agencija za civilno zaščito Gaze pa poroča o najmanj 50 smrtnih žrtvah, vključno z 22 otroki, in okoli 200 ranjenih. Izraelski premier Netanjahu je ukazal nujne napade na območje Gaze po obtožbah Hamasa o kršitvi premirja. Izraelska vojska trdi, da nadaljuje z izvajanjem sporazuma o prekinitvi ognja.

Sodišče v Delhiju je razveljavilo odredbo, ki je policiji naročala preiskavo vloge voditelja BJP Kapila Mishre v izgredih, ki so leta 2020 pretresli severovzhodni del Delhija. Prebivalec Yamuna Viharja je v pritožbi trdil, da je Mishra blokiral cesto in uničeval vozove med izgredi, ter grozil protestnikom proti CAA. Sodišče je tako razveljavilo odredbo o registraciji FIR (First Information Report - prva informacija policije) proti Mishri.

V samomorilskem napadu pred okrožnim sodiščem v Islamabadu v Pakistanu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Notranji minister Mohsin Naqvi je potrdil, da je napadalec poskušal vstopiti v poslopje sodišča, a ga je policija ustavila, preden je sprožil eksploziv. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, pakistanski talibani pa so bili v preteklosti že osumljeni podobnih dejanj.

V samomorilskem napadu pred sodiščem v Islamabadu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Napad, prvi te vrste v mestu v zadnjih letih, je povzročil paniko med prebivalstvom. Notranji minister Pakistana, Mohsin Naqvi, je poročal o 'veliki škodi'.

Sodišče v Delhiju je razveljavilo odredbo o preiskavi vloge politika Kapila Mishre v izgredih, ki so leta 2020 pretresli severovzhodni del Delhija. Prebivalec Yamuna Viharja je v pritožbi trdil, da je Mishra blokiral cesto in uničeval vozičke prodajalcev med izgredi v Kardampuriju. Sodišče je prvotno odredilo registracijo FIR (First Information Report) proti Mishriju, vendar je to odredbo zdaj razveljavilo.

Sodišče v Delhiju je razveljavilo odredbo o preiskavi vloge voditelja BJP Kapila Mishra v izgredih, ki so leta 2020 pretresli severovzhodni Delhi. Odredbo je razveljavilo na zahtevo Mohammada Ilyasa, prebivalca Yamuna Viharja, ki je trdil, da je videl Mishra blokirati cesto in uničevati vozove med izgredi v Kardampuriju. Ilyas je zahteval uvedbo preiskave in registracijo FIR (First Information Report) proti Mishri.

Odstavljena bangladeška premierka Šejk Hasina je bila obsojena na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v povezavi s krvavim zatrtjem protestov leta 2024. Posebno sodišče v Daki jo je spoznalo za krivo in jo obsodilo zaradi njene vloge pri represiji protestov, ki so privedli do njenega padca z oblasti.

Sodišče v Bangladešu je nekdanjo premierko Šejko Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v odsotnosti. Obsojena je bila po treh točkah obtožnice, vključno z naščuvanjem in ukazovanjem nasilnega zatrtja protidržavnih protestov leta 2024, v katerih je bilo ubitih več ljudi. Po razglasitvi sodbe so poostreni varnostni ukrepi, v Dhaki so poročali o eksplozijah in požarih. Hasina je že v izgnanstvu v Indiji.

Predsednik Donald Trump je novinarko ABC News Mary Bruce označil za »grozno novinarko« in zagrozil z odvzemom licence njihovi televizijski hiši, potem ko ga je v Ovalni pisarni vprašala o povezavah s Savdsko Arabijo in Jeffreyjem Epsteinom. Trump je bil oster do ABC zaradi poročanja, ki ga je označil za »lažne novice«.

Jair Bolsonaro je bil obsojen na 27 let in tri mesece zapora zaradi načrtovanja državnega udara. Brazilsko vrhovno sodišče ga je spoznalo za krivega po vseh točkah obtožnice. Štirje od petih sodnikov so glasovali za obsodbo, ker so ocenili, da je Bolsonaro sodeloval v "oboroženi kriminalni organizaciji". Obsodba velja za mejnik brazilske demokracije, saj se v preteklosti pučisti niso soočili s sodnim pregonom.

Sodišče v Kaolacku v Senegalu je voznika javnega prevoznega sredstva "Cheikhou Chérif" obsodilo na tri mesece zapora zaradi prometne nesreče, ki se je zgodila blizu avtobusne postaje Nioro. V nesreči, ki se je zgodila 17. julija, sta umrli dve osebi.

V Sankt Peterburgu so aretirali ruskega državljana, ki je poskušal pretihotapiti tajne dokumente, povezane z ruskimi vojaškimi helikopterji in sistemi protizračne obrambe. Po poročanju časnika The Economic Times naj bi Pakistan poskušal iz Rusije izvoziti tehnologijo S-400.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi sprejel predlog zakona o ponovni uvedbi smrtne kazni, ki je namenjena skoraj izključno Palestincem in se ne bo uporabljala za judovske teroriste.

Brazilskega ekspredsednika Jairja Bolsonara so aretirali v Brasilii zaradi suma, da je načrtoval pobeg v veleposlaništvo, da bi se izognil 27-letni zaporni kazni. Oblasti so ga ocenile kot tveganje za pobeg, ker naj bi kršil pogoge hišnega pripora.

Jairja Bolsonaroja so aretirali in ga premestili v pripor. Aretacija je bila izvedena zaradi "visokega tveganja pobega", saj je bil obsojen na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Njegova obramba je zahtevala, da zaporno kazen prestaja v hišnem priporu.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na 27 let in tri mesece zapora zaradi načrtovanja državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Obsodba je sprožila diplomatsko krizo z Združenimi državami in ponovno odprla politične delitve. Washington naj bi obsodbo kritiziral in napovedal povračilne ukrepe.

Francosko pravosodje je izdalo mednarodno tiralico za nekdanjega visokega uradnika alžirske ambasade v Franciji, Salaheddina Sellouma, zaradi suma vpletenosti v ugrabitev in zaprtje alžirskega oporečnika Amirja Boukhorsa, znanega kot Amir DZ, v pariški regiji leta 2024. Selloum je osumljen ključne vloge pri ugrabitvi.

Odločitev Christiana Estrosija, da poimenuje prostor pred policijskim hotelom v Nici po Nicolasu Sarkozyju, je sprožila val ogorčenih odzivov, od PCF do LFI in lokalnih skupin. Sarkozy je obsodbo zaradi libijskega financiranja označil za krivico in kritiziral sodnike. Predsednik Macron je obsodil grožnje sodnici, ki je obsodila Sarkozyja.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Pred tem se je od doma v spremstvu žene Carle Bruni odpravil v zapor, kjer se je poslovil od zbranih podpornikov. Pred aretacijo ga je obiskala tudi družina. Več kot sto ljudi se je zbralo pred njegovim domom, da bi mu izrazilo podporo. Razkrite so bile podrobnosti o izolacijskem oddelku zapora La Santé, kjer bo Sarkozy zaprt, ki je znan po prenatrpanosti in zaporu znanih osebnosti.