Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je sredi naraščajočih napetosti z ZDA nagovoril množico podpornikov in poudaril, da poraz ni možnost. Zagotovil je, da ZDA ne bodo premagale Venezuele, ki po njegovih besedah preživlja eksistencialno obdobje.
Vladimir Putin je podpisal odlok, imenovan "Strategija ruske nacionalne politike do leta 2036", s katerim želi povečati število ljudi, ki se identificirajo kot Rusi in govorijo ruski jezik na ukrajinskih ozemljih, ki jih je Rusija zasedla. Cilj strategije je, da bi velika večina prebivalcev zasedenih vzhodnih ukrajinskih območij postala ruska.
Kuba je obtožila Združene države Amerike, da si prizadevajo za nasilno strmoglavljenje vlade v Venezueli. Kubanska vlada je opozorila, da je takšno agresivno ravnanje nevarno in neodgovorno ter bi lahko imelo hude posledice za celotno regijo. Kuba ZDA obtožuje tudi, da pripravljajo vojaško intervencijo v Venezueli, medtem ko Washington povečuje svojo vojaško prisotnost v regiji.
Turški obveščevalni šef se je v torek v Kairu sestal z egiptovskim kolegom in katarskim zunanjim ministrom, da bi razpravljali o prehodu v drugo fazo dogovora o prekinitvi ognja v Gazi in povečanju skupnih prizadevanj v usklajevanju z ZDA, je povedal turški vir. Sogovorniki so se strinjali, da bodo okrepili usklajevanje in sodelovanje s Civilnim vojaškim koordinacijskim centrom (CMCC), da bi odpravili vse ovire za zagotovitev nadaljevanja prekinitve ognja in preprečili nadaljnje kršitve. Razpravljali so tudi o boju proti izraelskim kršitvam.
V Bakuju je bila ustanovljena platforma nevladnih organizacij (NVO), ki združuje organizacije članic Organizacije turških držav. Na forumu, ki ga je gostil Azerbajdžan, je bilo odločeno, da se prvo predsedstvo platforme dodeli Azerbajdžanu.
Vodja turške obveščevalne službe (MİT) İbrahim Kalın se je v Kairu srečal s katarskim premierjem in zunanjim ministrom Šejkom Muhammedom bin Abdurrahmanom Al Thanijem ter vodjo egiptovske obveščevalne službe Hasanom Mahmudom Rešadom, da bi razpravljali o premirju v Gazi. Pogovarjali so se o prehodu v drugo fazo premirja in ustavitvi kršitev.
Izrael je preprečil vstop v Gazo mobilni kliniki, ki je bila preurejena iz papežmobila, ki ga je papež Frančišek uporabljal med obiskom Palestine leta 2014. Vozilo, ki je prispelo v Betlehem, je namenjeno zdravstveni oskrbi bolnikov na vojnem območju, vendar še čaka na dovoljenje za vstop v Gazo.
Kremelj je potrdil, da bo posebni odposlanec Donalda Trumpa, Steve Witkoff, v začetku decembra obiskal Moskvo. Med obiskom naj bi Witkoff Kremelju sporočil, da lahko Rusija obdrži celotno regijo Doneck v vzhodni Ukrajini. Obstaja tudi možnost, da se mu bo pridružil Jared Kushner.
V templju Wat Rat Prakhong Tham v Nonthaburiju na Tajskem je osebje presenetil prizor ženske, ki se je začela premikati v krsti, tik preden naj bi jo upepelili. Posnetek dogodka je bil objavljen, kar je povzročilo še večjo pozornost javnosti.
Kremlj je potrdil, da ostaja odprt za mirovna pogajanja glede Ukrajine. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je ponovil, da Moskva še vedno čaka na posodobljen ameriški načrt za rešitev konflikta v Ukrajini, ki je bil skrajšan. Posebni odposlanec ZDA se je v Abu Dhabiju sestal z ruskimi uradniki, srečanja pa naj bi se udeležili tudi Ukrajinci. Evropski protipredlog je Kremelj zavrnil kot "nekonstruktiven".
Trumpova administracija načrtuje pregled vseh beguncev, ki so bili sprejeti v ZDA med Bidenovim mandatom. Dokument o tem je pridružila agencija Associated Press.
Iran je ostro obsodil izraelski napad v Bejrutu, v katerem je bil ubit visoki poveljnik Hezbollaha, Haytham Ali Tabatabai. Iransko zunanje ministrstvo je dejanje označilo za teroristični zločin in napovedalo, da Iran nima druge izbire, kot da se sooči z Izraelom.
Predsednik Trump je dejal, da je imel "zelo dober" telefonski pogovor s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, ki je temeljil na krhki trgovinski prekinitvi ognja. Trump je sprejel povabilo za obisk Pekinga aprila 2026, Si Jinping pa bo kasneje prihodnje leto obiskal ZDA.
Fundacija Gaza Humanitarian Foundation (GHF), ki jo podpirata ZDA in Izrael, je uradno končala svoje delovanje v Gazi. Organizacija je bila ustanovljena maja kot alternativa Združenim narodom pri distribuciji pomoči, vendar je bila deležna kritik zaradi kaosa pri razdeljevanju hrane, kar je po mnenju Palestincev ogrožalo življenja.
Po poročilu Združenih narodov je bilo leta 2024 ubitih približno 50.000 žensk in deklet v partnerskem ali družinskem nasilju. To pomeni, da je po svetu vsakih deset minut ubit ena ženska ali dekle.
Kremlj je zavrnil evropske spremembe ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino kot nesprejemljive in nekonstruktivne. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi v telefonskem pogovoru s turškim premierjem Recepom Tayyipom Erdoganom izrazil, da je prva različica ameriškega načrta dobra osnova za pogovore, medtem ko so evropske pobude naletele na zavrnitev.
Poljska je poklicala izraelskega veleposlanika zaradi objave na družbenem omrežju X, ki jo je objavil Yad Vashem, izraelski memorialni center holokavsta. Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je protestiral proti objavi, ki navaja, da je bila Poljska prva država, kjer so morali Judje nositi prepoznavni znak. Sikorski je poudaril, da je bila Poljska takrat pod nemško okupacijo. Vzporedno s tem je ameriški veleposlanik na Poljskem, Thomas Rose, sprožil razpravo z izjavo, da je ideja o poljski vpletenosti v holokavst "groteskna laž", kar je povzročilo kritike poljskih uradnikov na račun objave Yad Vashema.
Južna Koreja je v 'zelo nevarni situaciji' s Severno Korejo, kjer je možen naključen spopad, zato je ključno, da Seul vzpostavi dialog s Pjongjangom, je dejal južnokorejski predsednik Lee Jae Myung, poroča agencija Yonhap.
Türk Kızılay nadaljuje z zagotavljanjem humanitarne pomoči v Gazi, kamor so prispeli novi paketi pomoči. Kapaciteta kuhinj Kızılay za pripravo toplih obrokov se je povečala na 35.000 dnevno, s čimer se zagotavlja pomoč številnim prebivalcem v Gazi in Deyr el-Belahu.
Po kritikah Donalda Trumpa na račun Ukrajine glede hvaležnosti in sprejemanja mirovnega načrta so se ukrajinski, ameriški in evropski uradniki sestali v Ženevi, da bi razpravljali o osnutku ameriškega načrta za končanje vojne v Ukrajini. Trump je poudaril, da načrt ni dokončen predlog za Kijev. ZDA in Ukrajina sta se dogovorili, da bosta nadaljevali z delom na izboljšanem mirovnem načrtu, potem ko so zavezniki izrazili zaskrbljenost glede prvotnega predloga, ki naj bi bil preveč naklonjen Moskvi. Medtem pa je Rusija izvedla smrtonosni napad na Ukrajino.