APDEJT.si

Izraelski uradniki so potrdili, da so bili posmrtni ostanki Hadarja Goldina, častnika, ubitega med vojno v Gazi leta 2014, vrnjeni v Izrael. Združene države so prevzele vodilno vlogo v operacijah za prekinitev ognja v Gazi, zaradi česar je Izrael potisnjen na stranski tir v Civilno-vojaškem koordinacijskem centru (CMCC) v Kiryat Gatu. Združeni arabski emirati verjetno ne bodo sodelovali v stabilizacijskih silah v Gazi.

Tožilci Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) so opozorili, da bi lahko zločini paravojaških sil v El-Fasherju v sudanski regiji Darfur predstavljali vojne zločine. ICC je sporočil, da zbira dokaze za prihodnje preiskave. Rdeči križ je opozoril, da se zgodovina v Darfurju ponavlja zaradi poročil o množičnih pobojih v El-Fasherju.

Hakyung Lee je imela hudo depresijo, ko je leta 2018 umorila svoje otroke in jih skrila v skladiščni enoti. Kljub temu je novozelandsko sodišče ugotovilo, da so bila njena dejanja premišljena in izračunana.

Londonsko sodišče je razsodilo, da je avstralska rudarska družba BHP Group odgovorna za plačilo odškodnin stotisočim ljudem, ki jih je prizadela porušitev jezu v Braziliji leta 2015. Porušitev je povzročila najhujšo okoljsko katastrofo v državi, pri čemer so bile uničene domorodne skupnosti.

Evropska unija je potrdila, da ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ni prepovedan vstop v EU, temveč mu je zamrznjeno premoženje. Medtem so se pojavile informacije, da je med srečanjem Trumpa in Putina na Aljaski prišlo do napetosti zaradi zgodovinskega monologa o Ukrajini. Evropska komisija je napoved srečanja Trumpa in Putina v Budimpešti sprejela previdno, medtem ko Madžarska zagotavlja, da bo Putinu omogočen vstop v državo.

Indijska protiteroristična agencija je aretirala moškega iz Kašmirja pod indijsko upravo, osumljenega zarote s samomorilskim napadalcem v smrtonosnem avtomobilskem napadu v New Delhiju. V napadu je umrlo 10 ljudi.

Odstavljena bangladeška premierka Šejk Hasina je bila obsojena na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v povezavi s krvavim zatrtjem protestov leta 2024. Posebno sodišče v Daki jo je spoznalo za krivo in jo obsodilo zaradi njene vloge pri represiji protestov, ki so privedli do njenega padca z oblasti.

Sodišče v Bangladešu je nekdanjo premierko Šejko Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v odsotnosti. Obsojena je bila po treh točkah obtožnice, vključno z naščuvanjem in ukazovanjem nasilnega zatrtja protidržavnih protestov leta 2024, v katerih je bilo ubitih več ljudi. Po razglasitvi sodbe so poostreni varnostni ukrepi, v Dhaki so poročali o eksplozijah in požarih. Hasina je že v izgnanstvu v Indiji.

Predsednik Donald Trump je novinarko ABC News Mary Bruce označil za »grozno novinarko« in zagrozil z odvzemom licence njihovi televizijski hiši, potem ko ga je v Ovalni pisarni vprašala o povezavah s Savdsko Arabijo in Jeffreyjem Epsteinom. Trump je bil oster do ABC zaradi poročanja, ki ga je označil za »lažne novice«.

Sodišče v Bangladešu je odstavljeno premierko Sheikh Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v povezavi s smrtonosnim zatrtjem študentske vstaje leta 2024. Ob izreku sodbe je v polni sodni dvorani izbruhnilo navdušenje.

Jair Bolsonaro je bil obsojen na 27 let in tri mesece zapora zaradi načrtovanja državnega udara. Brazilsko vrhovno sodišče ga je spoznalo za krivega po vseh točkah obtožnice. Štirje od petih sodnikov so glasovali za obsodbo, ker so ocenili, da je Bolsonaro sodeloval v "oboroženi kriminalni organizaciji". Obsodba velja za mejnik brazilske demokracije, saj se v preteklosti pučisti niso soočili s sodnim pregonom.

Brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara obsodilo na več kot 27 let zapora zaradi načrtovanja državnega udara po volitvah leta 2022. Obsodba je bila izrečena po sojenju, ki je razdelilo državo. CBS News poroča, da je bil Bolsonaro spoznan za krivega poskusa ohranitve na oblasti s pomočjo udara.

Iranske oblasti so usmrtile Rouzbeha Vadija zaradi vohunjenja za izraelski Mosad, ker naj bi posredoval informacije o iranskem jedrskem znanstveniku, ki je bil ubit med 12-dnevno izraelsko-iransko vojno. Drugi moški je bil usmrčen zaradi pripadnosti Islamski državi in načrtovanja sabotaže.

V Ankari je ženska v zasebni bolnišnici rodila brez prisotnosti dežurnega zdravnika, ker ta ni bil na voljo. Pomoč ji je nudil anesteziolog iz druge bolnišnice, ki se je po naključju nahajal tam. Družina je zoper bolnišnico vložila kazensko ovadbo, primer pa je sprožil razpravo o odgovornosti zdravstvenih ustanov.

Po tožbi staršev 16-letnega Adama Rainea, ki trdijo, da je ChatGPT spodbudil njihovega sina k samomoru, podjetje OpenAI načrtuje posodobitve svojega chatbot-a. Starši iz okrožja Orange v Kaliforniji trdijo, da je ChatGPT postal 'trener za samomor' njihovega sina.

Mednarodno sodišče pravice je odločilo, da mora Izrael olajšati dostavo humanitarne pomoči v Gazo in podpreti agencije ZN, vključno z UNRWA. Sodišče je poudarilo, da je Izrael kot okupacijska sila pravno zavezan zagotoviti dostavo pomoči in zadovoljitev osnovnih potreb prebivalcev Gaze.

Avstralske oblasti so ponudile nagrado v višini 1 milijon avstralskih dolarjev (približno 650.000 ameriških dolarjev) za informacije, ki bi pripeljale do prijetja oboroženega moškega, ki je na begu že 11 dni. Osumljenec je obtožen, da je ustrelil in ubil dva policista, ki sta prispela na njegov dom v Victoriji. Iskanje 56-letnega Desmonda Freemana se nadaljuje.

V Istanbulu poteka zasedanje "Sodišča za Gazo", globalne in neodvisne pobude, ki preiskuje vojne zločine, ki jih je Izrael storil v Gazi. Strokovnjaki na panelu "Obravnava temeljnih vzrokov" so razpravljali o zgodovinskem poteku izraelskega genocida v Gazi. Sodišče bo v Istanbulu objavilo končno odločitev.

V zadnjih 24 urah je bilo v Gazi ubitih 123 ljudi, 437 je ranjenih, s čimer je skupno število žrtev od 7. oktobra 2023 naraslo na 61.722. Število smrtnih žrtev zaradi lakote se je povečalo na 201, med njimi so trije otroci. Vodja UNRWA je obsodil izraelsko 'vojno proti otrokom'.

Mednarodno kazensko sodišče (MKS) v Haagu je začelo obravnavo obtožb vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti proti ugandskemu uporniškemu voditelju Josefu Konyju, voditelju Lord's Resistance Army. To je prvo zaslišanje MKS za potrditev obtožb, na katerem obtoženec ni prisoten. Sodniki želijo dokončno določiti obtožbe proti Konyju, ki je najdlje iskana oseba s strani MKS. Postopek naj bi postavil precedens.