APDEJT.si

Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir zaradi njenega neutrudnega dela pri spodbujanju demokratičnih pravic v Venezueli. Nobelov odbor je poudaril njeno neomajno prizadevanje za ohranjanje plamena demokracije v vse večji temi. Kljub temu, da ji je bila onemogočena kandidatura na predsedniških volitvah leta 2024 proti Nicolasu Maduru, njeno delo ostaja izjemnega pomena.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025 za njeno neutrudno promocijo demokracije. Norveški Nobelov odbor jo je pohvalil kot poenotitveno figuro v venezuelski politični opoziciji in kot izjemen primer civilnega poguma v Latinski Ameriki. Machado je ob prejemu nagrade izrazila šokiranost.

Norveški Nobelov odbor je podelil Nobelovo nagrado za mir za leto 2025 venezuelski opozicijski voditeljici Marii Corini Machado za njeno neutrudno delo pri spodbujanju demokratičnih pravic. Odbor je njeno delo označil za izjemen primer državljanske hrabrosti v Latinski Ameriki.

Maroko se sooča z obsežnimi protesti, ki jih vodi generacija Z, ki zahteva socialno pravičnost, osnovne pravice in izboljšanje javnih storitev. Protesti, ki so se začeli jeseni 2025, so se razširili v večja mesta, kot je Casablanca, in vključujejo zahteve po boljšem zdravstvenem varstvu, izobraževanju in boju proti korupciji. Žal so se protesti sprevrgli v spopade, v katerih so bili trije ljudje ubiti, na stotine pa ranjenih ali aretiranih. Protestniki zavračajo povezave s političnimi strankami, podpirajo pa jih tudi aktivisti, ki pozivajo k neposrednim pogovorom med monarhijo in mladinskim gibanjem. Kot simbol protestov se pojavlja piratska zastava iz mange "One Piece", ki predstavlja anti-establishment gibanje generacije Z po vsem svetu.

Predsednik Trump je jezno pozval Fox News, ker so gostili demokratskega senatorja za razpravo o zaprtju vlade. Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je trdil, da republikanci delajo "non-stop" in da so demokrati ustvarili "rdeči sled", medtem ko se je zaprtje vlade podaljšalo v šesti dan, grozijo pa tudi odpuščanja. Johnson je tudi izjavil, da republikanci delajo na izboljšanju zdravstvenega varstva v ZDA.

V Londonu so britanske oblasti napovedale pooblastila za policijo za omejevanje ponavljajočih se protestov. V Avstraliji je policija pozvala sodišče, da blokira pro-palestinski pohod do operne hiše. V Bostonu so bili v nasilnih protestih ranjeni štirje policisti, 13 ljudi pa je bilo aretiranih.

V Amsterdamu je na protestu proti vojni v Gazi sodelovalo več sto tisoč ljudi, ki so pozivali nizozemsko vlado k ostrejšemu stališču do Izraela. V Barceloni se je protest proti izraelski politiki sprevrgel v nasilje, pri čemer je bilo ranjenih 20 policistov in aretiranih več ljudi. V Tel Avivu so potekali protesti podpornikov družin izraelskih talcev, ki jih zadržuje Hamas, s pozivi k ustavitvi vojne in izpustitvi talcev. V Manchestru pa so se pojavila pisma glede napada na sinagogo in pravice do protesta, ki opozarjajo na napačno enačenje sionizma z judovstvom.

V bližini maroškega obalnega mesta Agadir so med protesti, ki jih vodijo mladi, umrli trije ljudje, je sporočilo maroško notranje ministrstvo. Protestniki naj bi poskušali zaseči orožje in strelivo na postaji kraljeve žandarmerije v mestu Leqliaa. Hkrati je tožilstvo v Marakešu zanikalo poročila o smrti moškega med nedavnimi nemiri v okrožju Sidi Youssef Ben Ali in trdilo, da so te navedbe "neutemeljene".

V Maroku so se nadaljevali protesti, ki jih vodi predvsem mladina, zaradi neizpolnjenih razvojnih obljub vlade. Zdravstveni minister je zaradi tega sklical nujne pogovore s sindikati, farmacevti pa načrtujejo nacionalni protest zaradi grozečih bankrotov. Medtem so po poročanju protesti in državni udarci v PoJK zadušeni.

V Maroku so protesti eskalirali, pri čemer so policisti v sredo ubili dva protestnika, ko so ti poskušali vdreti na policijsko postajo. Skupina Gen Z 212 je pozvala k odstavitvi vlade in jo obtožila socialne neenakosti po smrti protestnikov. Protesti potekajo že šesti dan, pri tem pa so bili ranjeni stotine ljudi. V Gruziji pa vlada uporablja pridržanja in visoke globe za zatiranje protivladnih protestov.

Izraelske sile so zasedle ladje s tujimi aktivisti, ki so prevažale pomoč v Gazo, med njimi je bila tudi Greta Thunberg, in jih prepeljale v izraelsko pristanišče. Aretacije so povzročile obsodbe in proteste. Koalicija Freedom Flotilla je napovedala, da bo v Gazo odplulo še 11 ladij. Donald Trump je pripravil načrt za prekinitev ognja v Gazi, ki pa je naletel na kritike.

V Združenih državah Amerike se je po neuspešnih pogajanjih med demokrati in republikanci začasno ustavilo delovanje vlade ('shutdown'), ker ni bil dosežen dogovor o prehodnem proračunu. Zadnji poskus sprejetja prehodnega proračuna v senatu je propadel, kar je povzročilo delno zaustavitev vladnih služb.

Župan New Yorka Eric Adams je odstopil od kampanje zaradi škandalov in političnih pretresov, kar je okrepilo možnosti Andrewa Cuoma proti Zohranu Mamdaniju. Donald Trump je zagrozil z ukinitvijo financiranja New Yorku, če bo Mamdani izvoljen.

Govor izraelskega premierja Netanjahuja v ZN je naletel na neodobravanje in sprožil proteste. V New Yorku se je zbralo več kot 2000 protestnikov, njegov govor pa je postal tudi točka spora v newyorški kampanji za župana. Prebivalci Gaze so izrazili razočaranje nad govorom. Kolumbijski predsednik Petro je pred sedežem ZN pozval k oblikovanju globalne oborožene sile za osvoboditev Palestincev, zaradi česar naj bi mu ZDA preklicale vizum. Solidarnostni protesti s Palestinci so potekali tudi v Bengaluruju.

Jimmy Kimmel se je vrnil na televizijo ABC po kratki prekinitvi. Mreža je sporočila, da so se s Kimmelom pogovorili. Kljub temu se je nekaj televizijskih postaj odločilo, da oddaje ne bodo predvajale.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija priznala državo Palestino, kar naj bi podprlo rešitev dveh držav. Poudaril je, da želijo s tem izolirati Hamas. Macron je tudi izjavil, da Benjamin Netanyahu nima več načrtov za območje Gaze, ter pozval Donalda Trumpa k ustavitvi konflikta, če želi Nobelovo nagrado za mir.

Francosko priznanje Palestine je povzročilo notranje razdeljenosti v vladajoči stranki in močne odzive, vključno z ostro kritiko pravnice Rachel Kahn na CNews. Priznanje je rezultat diplomatskih prizadevanj, podprtih s strani Savdske Arabije, a njegove posledice na vojno v Gazi so negotove. Macron si s tem prizadeva postati mirovni posrednik, vendar se Francija oddaljuje od svojih zgodovinskih zaveznikov. Alžirija je s francoskim priznanjem dosegla diplomatsko zmago.

Azijske delnice so v ponedeljek zjutraj večinoma poskočile, pri čemer je japonsko merilo doseglo rast po napovedi premierja Shigeruja Ishibe, da namerava odstopiti. Indeksi so se zvišali v Tokiu, Seulu in Hongkongu.