APDEJT.si

225. ločeni jurišni bataljon ukrajinskih oboroženih sil je zaključil čiščenje in utrditev v vasi Kindratovka v regiji Sumi. To je že druga vas, ki jo je ta enota osvobodila na tem območju. Analitični projekt DeepState poroča, da je sovražnik med operacijo utrpel znatne izgube, vključno s tremi bataljoni in enim poveljnikom. Operacija je potekala z bistvenimi izgubami na strani nasprotnika.

Tehnološki velikan Google je priznal napako svojega sistema za obveščanje uporabnikov Androida, ki ni pravilno deloval med uničujočimi potresi v Turčiji leta 2023. Podjetje je sporočilo, da kljub načrtom za opozarjanje približno 10 milijonov ljudi, v resnici ni uspelo pravočasno obvestiti večine prebivalstva o nevarnosti močnih sunkov. Namesto tega je opozorila prejelo le nekaj sto ljudi, medtem ko je pol milijona drugih dobilo obvestilo le o manjši nevarnosti. Ta napaka sistema naj bi pripomogla k visokemu število žrtev, ki je preseglo 55.000 ljudi.

Ukrajinski vojaki iz 53. mehanizirane brigade so objavili posnetek, na katerem so z droni uničili ruski UAZ Patriot, napolnjen z okupatorji. Medtem pa ruski mediji poročajo, da so se ruski brezpilotni letalniki naučili izogibati ukrajinskim prestreznikom, kar naj bi povzročilo nezadovoljstvo v vrstah ukrajinske vojske.

Združene države so uvedle nove sankcije proti Severni Koreji, ki naj bi nezakonito pridobivala sredstva za podporo ruske vojne v Ukrajini. Washington je kot del ukrepov proti sankcijskim izigravalcem Severne Koreje ponudil več milijonov dolarjev nagrade za informacije. Pod sankcije je med drugim padla severnokorejska družba Korea Sobaeksu Trading Company.

Putin je v telefonskem pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem ponovil zavezanost Rusije isključivo mirni rešitvi regionalnih konfliktov. Medtem je članek poročal o Američanu iz Teksasa, ki naj bi se z družino preselil v Rusijo, da bi se izognil 'DEI' (raznolikost, enakost, vključenost), a je na koncu pristal na fronti v Ukrajini. Rusija naj bi v zadnjih treh letih okrepila prizadevanja za predstavljanje države kot oporišča "tradicionalnih vrednot", kar naj bi upravičevalo invazijo na Ukrajino in Putinovo vladavino.

Služba varnosti Ukrajine (SBU) je na Voliniji prijela 24-letnega državljana, ki naj bi deloval kot agent beloruskega KGB. Moški naj bi bil preko Telegrama vabljen k sodelovanju z beloruskimi obveščevalnimi službami, za katere naj bi zbirali podatke o utrdbah in premikih ukrajinskih vojaških enot ob severni meji Ukrajine. V primeru obsodbe mu grozi dosmrtni zapor.

Ukrajina je od Nemčije prejela sedem sistemov zračne obrambe IRIS-T, še enajst jih pričakuje. Vsak sistem vključuje tri lansirnike srednjega dosega (SLM) in dva lansirnika kratkega dosega (SLS). Medtem se baltske države, Poljska in nordijske države, po besedah litovskega diplomata Žygimantasa Pavilionisa, pripravljajo na vojno. Ruski analitik Rostislav Iščenko poziva Moskvo k hitrejšemu zaključku operacije v Ukrajini, da bi se izognila neposrednemu spopadu z Natom. Medtem so se ameriška taktična jedrska orožja po poročanju vrnila na britansko ozemlje, verjetno v bazo RAF Lakenheath, kar kaže na ponovno prisotnost ZDA v Združenem kraljestvu po letu 2008. Hkrati se pričakuje uvedba sekundarnih sankcij proti tretjim državam, ki še naprej kupujejo rusko energijo, kar bi lahko prizadelo Madžarsko, Slovaško in Indijo.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je nagovoril posebnega odposlanca Donalda Trumpa, Keitha Kellogga, in ga pozval k nadaljevanju dobav orožja Ukrajini. Kot argument je uporabil obsežen napad Rusije na Kijev, v katerem je bilo poškodovano tudi poljsko veleposlaništvo.

Voditelji medijskih hiš BBC, Associated Press (AP), Agence France-Presse (AFP) in Reuters so javno izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vse slabših življenjskih razmer in pomanjkanja hrane za novinarje v Gazi. Opozorili so, da se novinarji, ki poročajo o konfliktu na tem območju, spopadajo s pomanjkanjem hrane za sebe in svoje družine, kar jih postavlja v enako težke okoliščine kot prebivalstvo Gaze, ki je pod izraelsko blokado. Te pomisleke so sporočili tudi Izraelu.

Ruski okupatorji so napadli Sumi z droni, pri čemer je bila poškodovana stavba Regionalne vojaške uprave v Sumiju. Poleg tega je bilo na letališču v regiji Krasnodar uničeno rusko bojno letalo Su-27UB. Omejitve letenja na letališčih v Vladikavkazu in Groznem so bile odpravljene, vendar ostaja grožnja napadov z droni v Severni Osetiji.

Pretekli dan je na fronti potekalo več kot 150 spopadov. Ruske sile so izvedle 62 letalskih napadov z uporabo raket in vodenih letalskih bomb, medtem ko je bilo izstreljenih 5.754 projektilov. Rusko poveljstvo je poročalo o sestrelitvi 291 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov in treh izstrelkov sistema Vampire, poleg tega pa še dveh vodenih letalskih bomb.

Državni sekretariat ZDA je odobril možno prodajo samovoznih havbic M109 in rezervnih delov Ukrajini v vrednosti 150 milijonov dolarjev. Ta poteza naj bi izboljšala ukrajinske obrambne zmogljivosti in odpornost proti grožčem. Skupna vrednost nedavnih vojaških dobav ZDA Ukrajini, vključno s protizračnimi sistemi, znaša 330 milijonov dolarjev.

Združene države Amerike so odobrile nov sveženj vojaške pomoči Ukrajini, vreden 330 milijonov dolarjev. Državni oddelek je potrdil prodajo obrambne opreme in podporne opreme za zračno obrambo v vrednosti okoli 180 milijonov dolarjev, ki bo vključevala opremo in storitve za podporo usposabljanja ter vzdrževanja. Hkrati je Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) od začetka ruske invazije dobavila Ukrajini jedrsko varnostno opremo in naprave v vrednosti več kot 19 milijonov evrov. Agencija je preko svojih spletnih strani navedla, da je IAEA usklajevala pomoč v obliki širokega spektra tehnične opreme, medicinskih pripomočkov in drugih ključnih elementov za jedrsko varnost v državi.

V nočnem ruskem obstreljevanju v Mikolajivu je bila v noči na četrtek, 24. julija, poškodovana poljska baza Norveške ljudske pomoči (Norwegian People's Aid). Ta organizacija s svojim delovanjem pomaga pri razminiranju v Ukrajini. Novico je potrdil vodja oddelka Norveške ljudske pomoči Rune Dale-Andersen.

V zadnjih poročilih o napadu na cerkev v mestu Komanda v DR Kongo, ki naj bi ga izvedla skupina ADF, se navaja, da je bilo ubitih najmanj 34 oziroma več kot 40 ljudi, kar je več kot prvotno ocenjenih 38 žrtev. Napad se je zgodil med cerkveno mašo v katoliški cerkvi.

Kitajski hekerji naj bi izkoristili ranljivost v programski opremi Microsoft SharePoint za obsežno kibernetsko dejanje, ki je prizadelo tako javne ustanove kot zasebna podjetja po vsem svetu. Med tarčami naj bi bili tudi ameriški razvijalci jedrskega orožja. Napad naj bi se zgodil tudi na ameriško ministrstvo za domovinsko varnost, pri čemer je bila prav tako izkoriščena platforma SharePoint.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je po telefonu pogovarjal s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom. Osrednja tema pogovora sta bili ukrajinske obrambne potrebe, vključno z okrepitvijo zračne obrambe in dobavo raket SAMP/T ter Crotale. Strinjala sta se tudi glede krepitve sodelovanja pri proizvodnji ukrajinskih dronov vseh vrst ter usposabljanju pilotov na francoskih lovcih Mirage. Poleg vojaške pomoči sta se dotaknila tudi evropske poti Ukrajine.

V četrtek, 24. julija, je po vsem svetu prišlo do obsežne motnje v delovanju satelitskih terminalov Starlink, ki jih upravlja podjetje SpaceX. Ukrajinski borci so poročali o težavah z internetno povezavo. Elon Musk, ustanovitelj SpaceX, je potrdil težave in zagotovil, da si podjetje prizadeva za čimprejšnjo odpravo motenj v delovanju satelitskega interneta.

Ukrajinski pilot, znan kot »Denfix«, je uspešno sestrelil sovražne drone in rakete z nadgrajenega letala MiG, kar je potrdilo poveljstvo ukrajinskega zračnega poveljstva »Zahod«. Medtem ko se Ukrajina brani pred ruskimi napadi, NATO s svojim letalom AWACS (E-3A Sentry) izvaja nadzor nad vzhodno Evropo, predvsem v bližini ruske Kaliningrajske regije in Baltskega morja. Omenjeno letalo je opremljeno z rotirajočim radarjem in leti na visoki nadmorski višini, kar mu omogoča sledenje kakršni koli aktivnosti v regiji. Medtem pa je nekdanji načelnik generalštaba ukrajinskih oboroženih sil, Valerij Zalužni, izrazil mnenje, da bi se Severnoatlantsko zavezništvo po ruskem napadu lahko znašlo v podobni situaciji kot nekdanja Liga narodov, ki je prenehala obstajati zaradi lastne neučinkovitosti.

Načelnik generalštaba je izjavil, da bo najboljše zagotovilo za Ukrajino dobro opremljena in bojevito sposobna vojska. Poudaril je, da na pogovorih v Ženevi ni bilo govora o zmanjšanju števila pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil.