APDEJT.si

Ameriški predsednik Donald Trump je zaostril sankcije proti ruskim naftnim družbam, kot sta Rosneft in Lukoil, zaradi nezadovoljstva s počasnim napredkom pri končanju vojne v Ukrajini. Srečanje s Putinom v Budimpešti je bilo odpovedano. Kljub pričakovanju, da bodo sankcije zmanjšale ruske prihodke od nafte, Putin ostaja neomajen in poudarja, da se Rusija ne bo uklonila pritisku. Kitajska in Indija naj bi zmanjšali uvoz ruske nafte. Bela hiša sporoča, da Trump želi od Putina dejanja in ne le besed.

Donald Trump je ponovno poudaril, da mu je uspelo ustaviti osem vojn in zagotovil, da vojna v Ukrajini ne predstavlja več globalne grožnje.

Članki opozarjajo na morebitno povečanje ruske agresije v Evropi. Institut za študij vojne (ISW) svari, da bi prekinitev ognja v Ukrajini omogočila Vladimirju Putinu, da hitreje ogrozi NATO, kot pričakujejo evropski voditelji. Rusija naj bi imela načrte za širitev konflikta izven Ukrajine. Kljub temu generalni sekretar Nata, Mark Rutte, pomirja evropsko javnost, saj je vojaška moč Nata "neskončno" večja od ruske. Ruski vojaški strokovnjak Aleksej Leonkov pa ocenjuje, da so Natove vojaške vaje protirusko usmerjene.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in z njim podpisal pomemben sporazum o okrepitvi Ukrajine. Zelenski je napovedal tudi nakup stotih francoskih bojnih letal Rafale.

Ruski raketni in napadi z droni so povzročili izpade električne energije v velikem delu ukrajinske prestolnice Kijev. V jugovzhodni Ukrajini je bil v napadih ubit sedemletni otrok. Ruska vojska je, kot kaže, namerno ciljala na ukrajinsko energetsko infrastrukturo pred zimo.

Kljub razočaranju Ukrajincev nad izidom srečanja Trumpa in Zelenskega, ki ni prineslo odločitve o dobavi raket Tomahawk, ameriška vojska naj bi bila pripravljena na pošiljanje raket Kijevu in čaka le še na ukaz predsednika. Trump je v intervjuju za Fox News dejal, da ZDA ne morejo Ukrajini predati vsega svojega orožja, vendar je omenil možnost prenosa raket.

Minister ameriške vojske, Dan Driscoll, je med obiskom v Kijevu prejšnji teden ponovil opozorilo ukrajinskim uradnikom, da se ukrajinske oborožene sile soočajo s težkimi razmerami na bojišču in da jih čaka neizogiben poraz proti ruskim silam.

Ruski igralec Ivan Ohlobistin je izplačal 10 milijonov rubljev vojakom 15. motorizirane brigade "Črni husarji" za uničenje prvega ameriškega tanka Abrams.

Ameriški State Department je uradno odobril prodajo posodobitev in nadomestnih delov za sistem zračne obrambe Patriot Ukrajini v vrednosti 105 milijonov dolarjev. Namen prodaje je okrepiti ukrajinske obrambne zmogljivosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da bo Rusija preučila možnost izvedbe novih jedrskih poskusov po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ruski minister za obrambo Andrej Bjelousov je izjavil, da bi se Rusija morala nemudoma začeti pripravljati na izvedbo jedrskih poskusov v polnem obsegu. Putin je dejal, da je treba Trumpove izjave o jedrskih poskusih jemati resno.

Ukrajina je potrdila napad na rafinerijo nafte v Saratovu, trdijoč, da je objekt po napadu z brezpilotnimi letali zagorel. Ruska FSB pa je obtožila Kijev načrtovanja ugrabitve ruskega letala. Kremelj je razkril pogoje za končanje vojne v Ukrajini. Ukrajina je uvedla rotacijske izklope električne energije in od IAEA zahteva nujne ukrepe za zaščito kritične infrastrukture. Zelenski je zanikal, da bi prišlo do spora s Trumpom.

Po pogovorih med ZDA in Ukrajino v Ženevi naj bi se spremenilo 28 točk Trumpovega mirovnega načrta, kot poroča New York Times. Zelenski je izrazil pozitivno oceno pogovorov, rekoč, da Trumpova ekipa začenja poslušati Ukrajino. Trump je od Ukrajine zahteval sprejetje dogovora do četrtka. EU se pripravlja na prenehanje pomoči ZDA Kijevu. Obe strani sta pogovore označili za učinkovite in konstruktivne, ZDA in Ukrajina pa sta izdali skupno izjavo o "posodobljenem in izboljšanem okviru za mirovno rešitev".

Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil mnenje, da Budimpešta ni primerna lokacija za sestanek o Ukrajini. Madžarski premier Orban je izjavil, da bo kruh pojeftinil s prihodom Putina in Trumpa v Budimpešto. Obstaja tudi možnost, da bi vzhodne članice Nata poskušale sabotirati srečanje med Putinom in Trumpom v Budimpešti.

Vladimir Putin je naročil visokim uradnikom Kremlja, da pripravijo predloge za morebitno ponovno izvedbo jedrskih poskusov, prvič po letu 1990. Razlog za to so bile izjave ZDA o ponovnem izvajanju tovrstnih poskusov.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je izjavil, da država usklajuje svojo vojsko s standardi zveze NATO. To je sporočil ob sprejemu delegacije Severnoatlantskega zavezništva v Bakuju, pri čemer je poudaril, da se bo proces posodabljanja nadaljeval.

Ukrajina je sporočila, da sta se z ZDA dogovorili o ključnih točkah ameriškega mirovnega načrta za končanje vojne. Evropa želi sodelovati pri pogajanjih.

Ukrajina in Francija sta podpisali sporazum, po katerem naj bi Ukrajina v naslednjih desetih letih kupila 100 francoskih lovskih letal Rafale s polno bojno opremo. Vendar pa nekateri strokovnjaki menijo, da Ukrajina teh letal ne bo nikoli plačala.

Rusija bo enako odgovorila, če bo katera koli jedrska sila izvedla poskuse jedrskega orožja, je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Poudaril je, da nobeno takšno dejanje Zahoda ne bo ostalo brez odgovora.

Vladimir Putin je nadziral načrtovane vaje ruskih strateških jedrskih sil, ki so vključevale izstrelitve raket. Vaje so potekale v času, ko so ZDA napovedale preložitev načrtovanega drugega vrha med Putinom in Trumpom. Rusija se sooča z različnimi težavami, poleg mirovnih pogajanj.

Ukrajina se je znašla v občutljivem diplomatskem položaju zaradi ameriškega predloga za končanje vojne, saj mora pomiriti svojega najpomembnejšega zaveznika, Združene države Amerike, hkrati pa ne sme popustiti Rusiji. Medtem pa se Nemčija pripravlja na možnost spopada z Rusijo skupaj z Ukrajino, čeprav bi bil morebiten spopad med Natom in Rusijo drugačen od trenutnega konflikta v Ukrajini.