APDEJT.si

Papež Leon XIV. se je odpravil na svoje prvo tuje potovanje, romanje v Turčijo in Libanon. Potovanje, ki ga je načrtoval že papež Frančišek, je posvečeno obeležitvi pomembne obletnice s pravoslavno cerkvijo v Turčiji. V Libanonu želi papež okrepiti krščansko skupnost in vse Libanonce, ki še vedno zahtevajo pravico po eksploziji v bejrutskem pristanišču leta 2020. Potovanje je zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu in medijske pozornosti še posebej občutljivo.

Venezuelanski minister za notranje zadeve in pravosodje, Diosdado Cabello, je ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia obtožil, da je "imbecil" in ima "osvajalske težnje". Obtožbe so prišle v času zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, ki se medsebojno obtožujeta povezav s trgovino z drogami. Cabello je izjavil, da je nemogoče najti bolj "imbecilnega" državnega sekretarja od Rubia.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izjavil, da se država sooča z "odločilno prelomnico za svoj obstoj" kot republika. Poudaril je, da si ne smejo privoščiti neuspeha pri obrambi države pred grožnjami Združenih držav Amerike, ki v Karibskem morju vzdržujejo pomorsko in zračno prisotnost. Maduro je dejal, da v tem trenutku, ko domovina zahteva največji trud in žrtvovanje, ni izgovorov.

Predsednik Maduro je pohvalil uspeh četrtega vsenarodnega posvetovanja v Venezueli. Kitajska in Rusija sta izrazili podporo Nicolasu Maduru v luči napetosti z ZDA. Maduro je obljubil, da bo premagal ameriško psihološko vojno, medtem ko opozorila FAA povzročajo motnje v letalskem prometu.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi kopičenja ameriške vojske na Karibih in morebitnega vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli. Kljub temu je poudaril, da aretacija Jairja Bolsonara ne bo vplivala na njegove odnose z Donaldom Trumpom, s katerim namerava govoriti o situaciji.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi svojim svetovalcem dejal, da namerava neposredno govoriti z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, poroča portal Axios. Trump naj bi načrtoval direkten telefonski pogovor z Madurom.

ZDA so Cartel de los Soles, domnevni venezuelski narkokartel, označile za teroristično organizacijo, pri čemer trdijo, da ga vodi Nicolás Maduro. Venezuelska vlada te obtožbe ostro zavrača, označuje jih za "infamno in nizkotno laž", ki služi kot izgovor za nezakonito intervencijo proti Venezueli. Maduro poudarja, da je Venezuela nedolžna in da so obtožbe namenjene upravičevanju vojne, spremembe režima in kraje venezuelskega naftnega bogastva.

Po poročilu Združenih narodov je bilo leta 2024 ubitih približno 50.000 žensk in deklet v partnerskem ali družinskem nasilju. To pomeni, da je po svetu vsakih deset minut ubit ena ženska ali dekle.

Papa Leon XIV. je med nedeljskim nagovorom Angelus izrazil globoko žalost zaradi ugrabitve 315 ljudi v Nigeriji, med njimi tudi študentov in duhovnikov. Pozval je oblasti, da nemudoma ukrepajo in zaščitijo izobraževalne in verske skupnosti. Poudaril je, da gre za eno največjih ugrabitev v državi.

Potrjeno je, da je petdeset učencev, ki so bili ugrabljeni iz katoliške šole v severni Nigeriji, pobegnilo in se vrnilo k svojim družinam. Učenci so pobegnili posamično. Napad je označen kot najhujša šolska ugrabitev v Nigeriji po ugrabitvi deklet s strani Boko Harama leta 2014.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je zavrnil trditve iz Združenih držav Amerike, da je v Venezueli diktatorski režim, in jih označil za ponavljajoče se. Medtem pa se Maduro sooča s povečanim pritiskom, saj je Donald Trump v Karibe poslal največjo ameriško vojaško ladjo, kar povečuje strah venezuelskega režima pred neizbežnim napadom. Zaradi tega se pojavljajo pozivi k oblikovanju strategije za Madurov odhod.

Brazilski predsednik Lula da Silva je po zaključku vrha G20 v Johannesburgu ponovil zaskrbljenost zaradi ameriške grožnje Venezueli in napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten vojaški konflikt v Južni Ameriki.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je sredi naraščajočih napetosti z Združenimi državami Amerike, ki so okrepile vojaško prisotnost v Karibih, izrazil željo po umiritvi situacije z diplomacijo in dialogom. Maduro je v uradnih nastopih večkrat poudaril "Vojna, ne", "mir, mir, mir", s čimer kaže na pripravljenost za pogovore z Washingtonom.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je predlagal oblikovanje "prehodne vlade" v Venezueli, da bi rešili tamkajšnjo krizo in preprečili tujo intervencijo. Petro je poudaril, da nasprotuje rešitvam, ki ne temeljijo na dialogu in izključujejo določene politične sektorje. Predlog vključuje politično usklajevanje med Nicolasom Madurom in opozicijo, z namenom izvedbe svobodnih volitev ob prenehanju blokad, sankcij in političnih izključitev. Petro je izrazil zaskrbljenost zaradi povečanih vojaških operacij ZDA v bližini Venezuele in poudaril, da podpira le pogajalsko rešitev.

Donald Trump je izjavil, da namerava kmalu govoriti z Nicolásom Madurom in mu povedati 'zelo specifično' stvar. Poudaril je, da bo Washington 'zelo vpleten' v venezuelsko situacijo. Datum pogovora še ni določen.

Perujsko sodišče je izdalo mednarodno tiralico in odredilo petmesečni pripor za nekdanjo premierko Betssy Chávez zaradi njene vpletenosti v poskus državnega udara Pedra Castilla. Chávez se trenutno nahaja na mehiškem veleposlaništvu, kjer je zaprosila za azil.

Potres z magnitudo 5,5 je stresel osrednji Bangladeš in zahteval najmanj šest življenj, več deset ljudi pa je bilo ranjenih. Poškodovane so bile tudi zgradbe v glavnem mestu države, Daki.

Glavni tožilec Venezuele je izjavil, da bodo Mario Corino Machado obravnavali kot "begunko", če zapusti državo, da bi prejela Nobelovo nagrado za mir. Ta izjava je bila podana v luči naraščajočih napetosti med Caracasom in opozicijo, zaradi česar bi podelitev nagrade lahko še dodatno zaostrila diplomatske in pravne napetosti.

Predsednik Paname, José Raúl Mulino, bo decembra potoval na Norveško, da bi spremljal venezuelsko opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado na podelitvi Nobelove nagrade za mir. Mulino je Machado označil za "bojevnico za demokracijo in svobodo". Predsednik bo zaradi tega potovanja najmanj štiri dni odsoten iz države.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je predlagal vzpostavitev "prehodne vlade" v Venezueli kot rešitev za tamkajšnjo krizo in da bi se izognili tuji intervenciji. Obžaloval je, da ni bil dosežen dogovor o umiku sankcij Venezueli, sprostitvi napetosti in čimprejšnji izvedbi svobodnih volitev.