APDEJT.si

Predsednik vlade Valencije Carlos Mazón zanika, da ga je novinarka Maribel Vilaplana po kosilu v restavraciji El Ventorro odpeljala v Palau de la Generalitat med neurjem DANA. Mazón vztraja, da je od parkirišča do Palače šel peš in da se ni ustavljal. Njegova nekdanja partnerka trdi nasprotno, medtem ko Mazón poudarja, da je šel neposredno v Palau brez postankov.

Britanska vlada je posvarila evropske potnike, da jim bo od februarja 2026 vstop v državo zavrnjen, če ne bodo imeli zahtevanega ETA vizuma.

Evropska komisija je opozorila Španijo, da ji grozi, da ne bo izpolnila fiskalnih pravil. Bruselj ocenjuje, da bo Španija leta 2026 presegla dogovorjeno zgornjo mejo neto izdatkov, saj naj bi njena rast primarnih izdatkov presegla 3,5 % dogovora.

Špansko ministrstvo za potrošnike bo iz otroških menijev v bolnišnicah izključilo ultraprocesirano hrano. Cilj je zagotoviti zdrave obroke tudi v bolnišničnih kavarnah in javnih jedilnicah.

José Luis Ábalos, nekdanji minister in visoki funkcionar PSOE, je ponovil trditev, da se je Pedro Sánchez leta 2018 srečal z Arnaldom Otegiem, voditeljem EH Bildu, da bi si zagotovil podporo za uspeh nezaupnice proti Marianu Rajoyu. Kljub zanikanju obeh strani, Ábalos vztraja, da je srečanje potrdila priča. To je sprožilo napetost v španskem parlamentu, kjer je Sánchez odločno branil državnega tožilca Álvara Garcío Ortiza v razpravi s šefom opozicije, Albertom Núñezom Feijóom.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izjavil, da se država sooča z "odločilno prelomnico za svoj obstoj" kot republika. Poudaril je, da si ne smejo privoščiti neuspeha pri obrambi države pred grožnjami Združenih držav Amerike, ki v Karibskem morju vzdržujejo pomorsko in zračno prisotnost. Maduro je dejal, da v tem trenutku, ko domovina zahteva največji trud in žrtvovanje, ni izgovorov.

Donald Trump je potrdil, da bi lahko govoril z Nicolásom Madurom, da bi "rešil življenja". Hkrati je okrepil pritisk na venezuelski režim in izjavil, da bi ZDA lahko ukrepale "po dobri ali slabi poti".

Amnesty International opozarja, da Španija do konca leta 2023 ni uspela vzpostaviti 52 specializiranih centrov za pomoč žrtvam spolnega nasilja, ki bi delovali 24 ur na dan, sedem dni v tednu, kot je bilo načrtovano. Organizacija opozarja na strukturne pomanjkljivosti v teh ključnih centrih za podporo žrtvam.

Venezuela je opozorila letalske družbe, ki so po opozorilu ZDA odpovedale lete v državo, da lahko izgubijo pravice do letenja, če ne bodo ponovno vzpostavile letov do srede opoldneva. IATA je potrdila, da se grožnja nanaša na tiste družbe, ki so prekinile promet.

Avstralska senatorka Pauline Hanson je bila suspendirana iz parlamenta do konca leta oz. do leta 2026 (odvisno od vira), ker je v znak protesta proti burkam nosila muslimansko oblačilo v parlamentarni dvorani. Protestirala je proti muslimanskemu pokrivalu od glave do gležnjev in obula visoke pete.

Po petem srečanju med vlado in sindikati v Španiji dogovor o povišanju plač javnih uslužbencev ni bil dosežen. Glavni razlog za prekinitev pogajanj je nesoglasje glede višine povišic za obdobje 2025-2026. Sindikati zavračajo vladno omejitev povišanja na 4% v tem obdobju, medtem ko je UGT sprejela predlog Funkcije Pública o 11-odstotnem povišanju. CSIF in CCOO predlagano povišanje ocenjujeta kot nezadostno.

Namibijski politik Adolf Hitler Uunona se bo že petič potegoval za sedež v regionalnem svetu okraja Ompundja. Kandidira kot predstavnik vladajoče Ljudske organizacije Jugozahodne Afrike (SWAPO). Na prejšnjih volitvah leta 2020 je Uunona prejel 84,88 % glasov. V svojih promocijskih materialih uporablja ime "tovariš Adolf Uunona" in zanika povezavo z nacistično ideologijo.

V avstralskem parlamentu je skrajno desna senatorka Pauline Hanson povzročila razburjenje, ko se je pojavila v burki, s čimer je želela opozoriti na nujnost prepovedi tega muslimanskega oblačila. Njena poteza je sprožila ostre odzive kolegov in obtožbe o rasizmu. Seja je bila prekinjena, ko je Hansonova zavrnila odstranitev burke. Muslimanska senatorka iz vrst Zelenih, Mehreen Faruqi, je izrazila ogorčenje nad dejanjem.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi svojim svetovalcem dejal, da namerava neposredno govoriti z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, poroča portal Axios. Trump naj bi načrtoval direkten telefonski pogovor z Madurom.

ZDA pozivajo Evropsko unijo k spremembi zakonodaje, ki ureja tehnološki sektor, v zameno za potencialno znižanje ameriških carin na evropsko jeklo. Ameriški sekretar za trgovino je v Bruslju dejal, da bi lahko Washington omilil trgovinsko vojno z Evropo, če bo Bruselj spremenil svojo regulativno politiko na področju tehnologije. Ameriški predstavnik za trgovino je EU pozval tudi k oprostitvi carin na ameriške izdelke, kot je bilo obljubljeno poleti.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pojasnil stališče Kitajske glede Tajvana. Xi je Trumpu povedal, da bi morali državi ohraniti dinamiko v svojih odnosih. O tem je poročala državna tiskovna agencija Xinhua.

Regionalne volitve so potrdile pričakovane rezultate. V Venetu je zmagal Alberto Stefani (desnosredinska koalicija), v Kampaniji Roberto Fico (levosredinska koalicija), v Apuliji pa Antonio Decaro (levosredinska koalicija). Volilna udeležba je bila nizka. Po volitvah so se pojavile napetosti med strankama M5S in PD kljub uspehu 'širokega polja' v Kampaniji in Apuliji. Predstavniki PD izražajo prepričanje, da je desnico mogoče premagati.

Kremlj je zavrnil evropske spremembe ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino kot nesprejemljive in nekonstruktivne. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi v telefonskem pogovoru s turškim premierjem Recepom Tayyipom Erdoganom izrazil, da je prva različica ameriškega načrta dobra osnova za pogovore, medtem ko so evropske pobude naletele na zavrnitev.

Nekdanji premier David Cameron je razkril, da so mu v začetku leta diagnosticirali raka prostate. Cameron podpira pozive k ciljnemu presejanju moških z visokim tveganjem, saj bolezen v Veliki Britaniji vsako leto ubije 12.000 moških in nesorazmerno prizadene nekatere skupine.

Potrjeno je, da je petdeset učencev, ki so bili ugrabljeni iz katoliške šole v severni Nigeriji, pobegnilo in se vrnilo k svojim družinam. Učenci so pobegnili posamično. Napad je označen kot najhujša šolska ugrabitev v Nigeriji po ugrabitvi deklet s strani Boko Harama leta 2014.