APDEJT.si

Švedska vojska želi nabaviti križarske rakete dolgega dosega, ki bi lahko zadele cilje globoko na ozemlju drugih držav. Minister za obrambo je dejal, da je to potrebno za odvračanje Rusije, saj se želijo uskladiti z ruskimi zmogljivostmi dolgega dosega.

Švedska bo okrepila svojo obrambo proti robotom, brezpilotnim letalnikom in helikopterjem z nakupom dodatnih sistemov zračne obrambe za zaščito švedskih brigad. Za te sisteme bo namenila 3,5 milijarde kron.

Predsednik ukrajinske Vrhovne Rade, Ruslan Stefančuk, je izjavil, da je vrnitev Krima v sestavo Ukrajine pogoj za končanje konflikta. Izjavo je podal med skupno tiskovno konferenco s švedskim kolegom Andreasom Norlenom. Stefančuk je dodal, da so predstavniki Evropske unije na vrhu izrazili podporo ozemeljski celovitosti, neodvisnosti in suverenosti Ukrajine. Krim se je Rusiji priključil marca 2014 po referendumu.

Švedske oborožene sile razmišljajo o nakupu novih manevrirnih raket z dosegom do 2000 km, ki bi lahko zadele cilje globoko v Rusiji. Ta pobuda je del prizadevanj za izpolnjevanje obveznosti znotraj zveze NATO. Rakete naj bi omogočile napade na poveljniška mesta, senzorje in ključno infrastrukturo v primeru ruskega napada na NATO.

Švedska ministra za pomoč, Benjamin Dousa (M), in za migracije, Johan Forssell (M), sta obiskala Sirijo. Namen obiska je med drugim srečanje s sirskim voditeljem Ahmedom al-Sharaajem in prizadevanje za povečanje števila migrantov, ki se vračajo iz Švedske v Sirijo. Ministra sta poudarila, da je prisotnost na kraju dogajanja ključna za dosego tega cilja.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi spremenili mirovni načrt za Ukrajino, ki zdaj vsebuje manj točk. Zelenski je dejal, da so bile upoštevane mnoge pravilne točke. Rusija ocenjuje pogoje EU za mir v Ukrajini kot absurdne in meni, da je ameriški načrt za Ukrajino ustreznejši, čeprav nekatera vprašanja še potrebujejo obravnavo. Kljub temu bo Kremlj počakal na izid pogovorov med ZDA in Ukrajino, predvsem glede vprašanja morebitnega vstopa Ukrajine v Nato.

Na srečanju voditeljev EU in Afriške unije je bila glavna tema mirovni načrt za Ukrajino, s ciljem vključiti Rusijo v nadaljnje pogovore.

Nemški kancler Friedrich Merz je Rusijo obtožil, da vodi "teroristično vojno" proti civilnemu prebivalstvu v Ukrajini. Po njegovih besedah ruski napadi nimajo več nobene zveze z vojaškimi cilji, ampak so usmerjeni v uničevanje civilne infrastrukture. Merz si prizadeva, da bi zamrznjena ruska sredstva uporabili za pomoč Ukrajini.

Obsežna raziskava Ipsos, ki je zajela skoraj 10.000 volivcev iz devetih zahodnih držav, razkriva precejšnjo zaskrbljenost glede stanja demokracije v Evropi in ZDA. Približno polovica državljanov v sedmih državah EU, Veliki Britaniji in ZDA je nezadovoljna z delovanjem demokracije v svojih državah. Le na Švedskem večina prebivalcev zaupa političnemu sistemu. Anketirani, ne glede na politično usmeritev, se pogosto strinjajo, da demokracija ne izpolnjuje svojih obljub, zaskrbljeni pa so tudi zaradi porasta ekstremizma in lažnih novic.

Severne in baltske države Nata so namenile sredstva za nakup ameriškega orožja za Ukrajino v vrednosti 500 milijonov dolarjev, ki ga ta nujno potrebuje za obrambo pred Rusijo.

Madžarska je zahtevala od Ukrajine poročilo o tem, koliko denarja Evropske unije je bilo porabljenega za "vojaško mafijo" zaradi nedavnega korupcijskega škandala. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je po srečanju z zunanjimi ministri EU dejal, da Budimpešta pričakuje, da bo Ukrajina predložila poročilo o porabi evropskih sredstev.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

Po napovedi prihodnjega nakupa 100 francoskih bojnih letal Rafale s strani Ukrajine je Kremelj obtožil Francijo, da "podžiga" vojno v Ukrajini.

Zapakirana gotovina ameriške centralne banke, ljubezenske afere med ministri in tajni nakupi hiš v tujini so le del korupcijske zgodbe v Ukrajini, ki se odvija v ruskem jeziku. Dogajanje ponuja material za napet triler.

Evropska unija je zavrnila mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala "evrotrojka" (Nemčija, Francija, Velika Britanija), in ga označila za neaktualnega. Po mnenju strokovnjakov naj bi Evropa s tem poskušala pridobiti čas, zato so predstavniki EU in Britanije razvili nasprotni načrt za ukrajinsko rešitev, ki predlaga teritorialna pogajanja.

Tožilec Søren Harbo želi, da bi dva mlada Šveda obsodili zaradi terorističnega dejanja, potem ko sta vrgla dve ročni bombi blizu izraelskega veleposlaništva v Köbenhavnu. Granati sta eksplodirali v bližini stanovanjske hiše, v kateri je bila družina z otroki. Tožilec poudarja povezavo s konfliktom med Izraelom in Palestino.

Švedska policija je sporočila, da zaenkrat meni, da petkovo trčenje avtobusa v pešce v Stockholmu, v katerem so umrle tri osebe, ni bilo namerno.

Evropska komisija je Poljsko tožila pred Sodiščem EU zaradi preseganja ravni dušikovega dioksida (NO2) v Krakovski in Zgornješlezijski aglomeraciji. Po mnenju komisije so ravni NO2 že več let previsoke, Poljska pa ni sprejela ustreznih ukrepov kljub vztrajnemu kršenju norm.

Evropsko sodišče je potrdilo pristojnost Evropske unije za določanje pravil o minimalni plači v Evropi. Sodišče je zavrnilo tožbo Danske in s tem potrdilo veljavnost direktive o minimalni plači, vendar je hkrati razveljavilo nekatere ključne zahteve te direktive.

Nemški obrambni minister Boris Pistorij je na berlinski konferenci izjavil, da se Baltsko morje spreminja iz prostora sodelovanja v območje konfrontacije med Zahodom in Rusijo. Pistorij je Rusijo obtožil, da preizkuša zmožnosti evropskih držav za odvračanje in odzivanje, ter jo označil za odgovorno za naraščajoče napetosti v regiji. Poudaril je pomen krepitve varnostnih ukrepov na Baltiku.

Osemnajstletnik, osumljen načrtovanja terorističnega napada v parku Kungsträdgården v Stockholmu poleti, je priznal kaznivo dejanje, je na sodišču izjavil njegov odvetnik.

BBC se je Donaldu Trumpu opravičil zaradi zavajajoče montaže njegovega govora, vendar zavrača izplačilo milijonske odškodnine. Trumpovi odvetniki so zagrozili s tožbo, britanska ministrica za kulturo Lisa Nandy pa je pozdravila opravičilo. BBC vztraja, da ni pravne podlage za tožbo zaradi obrekovanja.

BBC se je opravičil Donaldu Trumpu zaradi urejanja posnetka njegovega govora z dne 6. januarja, ki je bil uporabljen v dokumentarnem filmu Panorama. Posnetek je nakazoval, da je Trump spodbujal nasilje pred napadom na Kapitol. Kljub opravičilu je BBC zavrnil plačilo odškodnine, ki jo je Trump zahteval v višini milijarde dolarjev. Britanski premier Keir Starmer je pozval BBC, naj 'uredi svoje stvari'.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal 4,3 milijarde dolarjev vreden posel za nakup švedskih vojaških letal. Petro je nakup označil za "odvračalno orožje za doseganje miru" v "kaotični" geopolitiki.

Štirje moški, povezani z nacističnim Aktivklubom Švedske, so bili obsojeni na zaporne kazni zaradi več neizzvanih napadov v središču Stockholma. Stockholmsko okrožno sodišče je ugotovilo, da imajo vsi njihovi napadi motiv sovražnega govora. Kazni se gibljejo od treh let do treh let in šest mesecev zapora.

Švedska Kriminalvården (uprava za zaporne kazni) ostro nasprotuje vladnemu predlogu o znižanju starostne meje za zapor, ki bi omogočala zapiranje 13-letnikov, ki so storili huda kazniva dejanja. Kriminalvården opozarja, da je zapor v tako mladih letih lahko škodljiv in da niso pripravljeni sprejeti tako mladih obsojencev. Predlagajo, da se za otroke, stare 13 let, poiščejo druge rešitve.

Švedska vlada je ustanovila komisijo za spremljanje cen hrane, da bi preprečila prikrito zviševanje cen pred znižanjem davka na hrano aprila prihodnje leto. Finančna ministrica Elisabeth Svantesson je dejala, da bodo imeli trgovci na drobno in veliki trgovci živil pozorne oči na sebi.

Kongres Liberalcev, ene od treh vladnih strank na Švedskem, je potrdil, da po naslednjih volitvah ne bodo dovolili vstopa Švedskih demokratov v vlado. Jasna večina je glasovala za to, da se skrajno desna stranka Švedski demokrati izključi iz morebitne prihodnje desnosredinske vlade. Odločitev sledi stališču voditeljice stranke Simone Mohamsson in vodstva stranke. V primeru, da bi Liberalci prekršili to linijo, več pomembnih članov stranke grozi z izstopom.

Krščanski demokrati (KD) na Švedskem bodo na volitvah nastopili s predlogom za prepoved nošenja burk in nikabov v javnem okolju. Strankarski kongres je dodal, da bi prepoved morala vključevati tudi "druge oblike zakrivanja obraza".

Elisabeth Thand Ringqvist je bila izvoljena za novo voditeljico švedske stranke Centerpartiet. To je že tretja menjava vodstva v tej stranki v manj kot enem letu. Volitve so potekale na partijski konvenciji v Karlstadu, kjer je bila Ringqvistova, po predhodni enotni nominaciji volilne komisije, predlagana za novo voditeljico.

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković se je na Švedskem, kjer se udeležuje parlamentarnega vrha Mednarodne krimske platforme, srečal z uglednimi Hrvati, ki živijo in delujejo v tej državi. Poudaril je, da je hrvaška diaspora pomembna vez med državama in prispeva h kvaliteti bilateralnih odnosov. Izpostavil je tudi pomembnost katoliških misij pri ohranjanju hrvaške identitete.

Kanadska ministrica za industrijo Mélanie Joly je izjavila, da Liberalna vlada meni, da Kanada ni prejela dovolj industrijskih koristi iz pogodbe za ameriška lovska letala F-35. Jolyjeva je dejala, da vlada potrebuje več delovnih mest, ustvarjenih iz pogodbe F-35. Švedsko podjetje Saab razmišlja, ali bo nadaljevalo s ponudbo.

Švedska kraljeva družina je ta teden opravila redek tridnevni državni obisk v Kanadi. S seboj so pripeljali delegacijo visokih vladnih ministrov in predstavnikov številnih švedskih podjetij. Kralj Carl XVI. Gustaf in kraljica Silvia sta obiskala Ottawo in Montreal.

Mladinska veja konservativne stranke na Švedskem meni, da trenutna nacionalna zastava ni dovolj estetska in predlaga uvedbo nove, ki pa je v resnici stara. To je sprožilo nov val razprav o izgledu in simboliki nacionalnih simbolov.