APDEJT.si

Ameriško zunanje ministrstvo je potrdilo izpustitev ameriškega državljana Amirja Amiryja, ki je bil 'protipravno pridržan' v Afganistanu, in sporočilo, da se je vrnil na ameriška tla. Pri njegovi izpustitvi je posredoval Katar, Amiry pa je na poti v Dohi, od koder bo odpotoval naprej.

Nemški notranji minister je napovedal neposredne pogovore s talibani v Kabulu glede deportacije kriminalcev v Afganistan. Opozicija, predvsem stranka Levica, je to potezo ostro kritizirala, češ da Nemčija sodeluje z islamističnim terorističnim režimom in ogroža življenja ljudi. Pogovori naj bi se nanašali tudi na deportacije v Sirijo.

Kitajska, Rusija, Iran in Pakistan so v skupni izjavi nasprotovali vrnitvi tujih vojakov v Afganistan, saj menijo, da bi to ogrozilo regionalni mir in varnost. Države so ponovile svoje nasprotovanje ponovni vzpostavitvi vojaških baz v Afganistanu.

Nemški notranji minister Alexander Dobrindt (CSU) načrtuje, da bo Nemčija še letos sklenila sporazum s Sirijo o vračanju sirskih državljanov, začenši s kriminalci in kasneje tudi z osebami brez pravice do bivanja. Poleg tega Nemčija načrtuje ponovno redno izvajanje deportacij v Afganistan.

Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je napovedal, da bo Nemčija še letos začela pogovore s Sirijo o vračanju zavrnjenih prosilcev za azil. Poleg tega naj bi se kmalu ponovno začele redne deportacije v Afganistan. Deportacije v Sirijo so bile sicer ustavljene leta 2012.

Glavni minister Balochistana, Sarfraz Bugti, je obtožil Kabul, da podpira militantne skupine, ki izvajajo napade v Pakistanu. Bugti trdi, da militanti, vključno s TTP, v Afganistanu najdejo trening centre, varna zavetišča in celo državno podporo. Izjavil je, da teroristi v Afganistanu uživajo 'državno pokroviteljstvo', od koder izvajajo napade na Pakistan, kar zaostruje varnostne razmere v Balochistanu.

Obsežno vračanje afganistanskih migrantov iz Pakistana in Irana, ki je prizadelo že okoli 2,6 milijona ljudi od januarja, povečuje zaskrbljenost glede možne okrepitve Islamske države. Varnostni viri opozarjajo, da so se mnogi Afganistanci desetletja živeli v tujini in se težko vključujejo v afganistansko družbo, kar jih naredi dovzetne za radikalizacijo. Pakistan medtem zahteva, da Afganistan ukrepa proti terorističnim skupinam, ki delujejo na njegovem ozemlju. Nemčija nadaljuje s preseljevanjem ranljivih Afganistancev iz Pakistana.

Afganistanska ženska begunska nogometna ekipa bo prihodnji mesec prvič nastopila na mednarodnem turnirju v Združenih arabskih emiratih. Svetovna krovna organizacija FIFA je maja odobrila ustanovitev ekipe beguncev, da bi podprla igralke, potem ko je Taliban prepovedal ženski šport v Afganistanu.

Po poročanju freedert.online in transition-news.org naj bi Združene države Amerike razmišljale o ponovni vzpostavitvi vojaške baze v Afganistanu, natančneje na letalskem oporišču Bagram. Ta poteza bi lahko bila, po mnenju ruskih strokovnjakov, trojanski konj, uperjen proti Rusiji in Kitajski. Analitik Martin Armstrong poudarja strateško lokacijo oporišča v bližini kitajske regije Xinjiang in iranske meje, kar povečuje zaskrbljenost glede ameriških namenov v regiji.

Kljub zaustavitvi programa sprejema s strani zvezne vlade, so afganistanske družine z obljubami o sprejemu prispele v Nemčijo. Do prihoda je prišlo po vloženih tožbah. Skupina 28 Afganistancev je prispela v Nemčijo, potem ko so si z vložitvijo tožbe zagotovili vstop. To je že drugi primer po parlamentarnih volitvah, da so Afganistanci s tovrstno obljubo odpotovali iz Pakistana v Nemčijo preko Istanbula.

13-letni afganistanski deček je preživel izjemno nevarno potovanje iz Kabula v New Delhi, ko se je skril v pristajalnem podvozju potniškega letala družbe Kam Air. Deček je potoval v podvozju letala.

V Nemčiji, natančneje v Potsdamu in Torgauu, ter v Neuruppinu v Brandenburgu so se zgodile prometne nesreče, v katere so bili vpleteni kolesarji in motoristi. V Potsdamu je tovornjak zbil 82-letnega kolesarja, v Torgauu pa je 16-letna motoristka utrpela poškodbe, voznik avtomobila pa je pobegnil s kraja nesreče. V Neuruppinu se je 73-letni kolesar hudo poškodoval v trčenju z avtomobilom, ki ga je vozil 23-letni afganistanski voznik. Prav tako v Neuruppinu je 31-letni kolesar trčil v drog. V ločeni nesreči se je v Nemčiji 65-letnik hudo poškodoval, ko je peš prečkal rdečo luč.

Predsednik Donald Trump naj bi podpisal izvršni ukaz, ki bo odobril dogovor o rešitvi TikToka, potem ko je kongres prepovedal uporabo kitajske aplikacije v Združenih državah. Hkrati Trump pritiska na ponovno pridobitev letalske baze Bagram v Afganistanu, pri čemer navaja njeno bližino kitajskim jedrskim objektom, čemur talibani nasprotujejo.

Med protesti proti ICE v Broadviewu so demonstrante zadeli s poprovimi bombami in gumijastimi naboji. Uslužbenec ICE je po streljanju blizu Chicaga dejal, da njegove poškodbe niso bile resne. Bidenova administracija je izpustila nezakonitega tujca, ki je obtožen grozovitega napada na dojenčka. Na kampusu univerze v Minnesoti so aretirali moškega, osumljenega streljanja.

V provinci Sindh v Pakistanu je več kot 35.000 staršev zavrnilo cepljenje svojih otrok proti otroški paralizi. UNICEF pa je napovedal, da bo v zvezni državi Katsina v Nigeriji v okviru integrirane kampanje cepljenja proti otroški paralizi, ki je predvidena za oktober 2025, cepil 2,3 milijona otrok. V Nigeriji je UNICEF začel tudi projekt cepljenja proti ošpicam in rdečkam, ki cilja na 4 milijone otrok v Katsini.

Trinajstletni afganistanski deček je opravil nevarno potovanje iz Kabula v Delhi, kjer se je skril v prostor za podvozje potniškega letala družbe Kam Air. Indijske oblasti so potrdile dogodek.

Policija v Preševu je aretirala 19-letnega državljana Afganistana B. H., osumljenega tihotapljenja ljudi. Sumijo ga, da je iz Severne Makedonije v Srbijo ilegalno prepeljal štiri migrante, med katerimi so bili trije državljani Egipta in en Afganistanec. B. H. je osumljen kaznivega dejanja nedovoljenega prehoda državne meje in tihotapljenja ljudi.

Po poročanju tujih medijev je Donald Trump Antifo uradno označil za teroristično organizacijo. Bela hiša je izdala ukaz, ki to gibanje označuje kot militaristično in anarhistično.

Talibani so zavrnili zahtevo nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ZDA ponovno prevzamejo nadzor nad letalsko bazo Bagram v Afganistanu. Trump je zagrozil z neopredeljenimi "slabimi stvarmi", če jim baza ne bo vrnjena, in kot razlog navedel bližino kitajskih jedrskih zmogljivosti ter potrebo talibanov po ameriški pomoči. Trumpova zahteva po vrnitvi baze, ki je bila izgubljena med kaotičnim umikom zahodnih sil pred štirimi leti, bi lahko ponovno zaostrila ameriško vpletenost v Afganistanu.

Nemška vlada, natančneje Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi CSU, se neposredno pogaja s predstavniki talibanov o rednih vračanjih v Afganistan. Pri tem posreduje Katar. Cilj pogajanj je omogočiti redne in urejene postopke vračanja, s poudarkom na kriminalcih. Zeleni so izrazili ostro kritiko. Od avgusta 2021 sta bila izvedena dva izgonska leta v Afganistan.