APDEJT.si

Mesto Dunaj je sprožilo informacijsko kampanjo »Samo ja pomeni ja« v okviru »16 dni proti nasilju« (od 25. novembra do 10. decembra). Kampanja ozavešča o preprečevanju in boju proti spolnemu nasilju nad ženskami. Podžupanja in mestna svetnica za ženske Kathrin Gaál (SPÖ) je dejala, da je uvedba tega načela v kazensko pravo »odločilen korak za doslednejše preprečevanje in kaznovanje spolnega nasilja«.

Preiskovalci so v dvanajstih nemških zveznih državah opravili več kot 50 hišnih preiskav in zaslišali osumljence, med katerimi so bili tudi mladoletniki, nekateri celo mlajši od 16 let. Preiskave so bile usmerjene v mlade, ki naj bi na spletu širili nasilne islamistične vsebine. Akcija je potekala tudi v Severnem Porenju-Vestfaliji.

Premier Robert Golob je v državnem zboru zavrnil očitke opozicije o neustrezni davčni politiki, ki naj bi zavirala razvoj. Poudaril je, da je davčna obremenitev v Sloveniji povprečna, indeks razvoja pa državo uvršča na 21. mesto na svetu, celo pred Avstrijo. Golob je zatrdil, da so davki namenjeni izključno dobrobiti ljudi. Izpostavil je tudi, da opozicija ne razume pomena božičnic.

Brazilija je na podnebni konferenci COP30 predstavila osnutek sporazuma, ki ne vključuje nobene omembe opuščanja fosilnih goriv, zaradi močnega odpora držav proizvajalk. Posledično je COP30 opustila prejšnji osnutek načrta za prehod stran od fosilnih goriv, kar je povzročilo spor glede prihodnosti fosilnih goriv in sprožilo zadnji poskus dogovora o fosilnih gorivih in financah.

V razpravi o plačah v avstrijski gospodarski zbornici (WKÖ) predsednik dunajske gospodarske zbornice Walter Ruck meni, da je njegovo nadomestilo primerno. Njegovo »funkcijsko nadomestilo« naj bi se letos v primerjavi z letom 2021 povečalo za 21 odstotkov.

Avstrijski državni svet je sprejel paket za boj proti goljufijam, ki naj bi prinesel skoraj 270 milijonov evrov. Po podatkih finančnega ministrstva bodo ključnega pomena učinkovitejši nadzori. Z dodatnimi preveritelji in boljšo uporabo podatkov naj bi pridobili 110 milijonov evrov.

Nekdanji predsednik FPÖ Heinz-Christian Strache je sprejel prvo tožbo v t.i. aferi stroški. Njegova odvetnica je sporočila, da ugovora ne bo. Državno tožilstvo Dunaj Strachetu in še eni osebi očita zlorabo zaupanja v zvezi s poskusom izplačila premije življenjskega zavarovanja, ki ga je sklenila dunajska FPÖ. Strache zavrača krivdo.

Voditeljica stranke NEOS, Beate Meinl-Reisinger, vztraja, da morajo avstrijske dežele prispevati k proračunski konsolidaciji. V oddaji ORF "Pressestunde" je izjavila, da ne more vsega urediti zvezna vlada, medtem ko dežele še naprej radodarno zapravljajo. Poudarila je, da mora naslednji stabilnostni pakt vključevati ureditev, ki bi zvezni vladi omogočila dostop do proračunskih številk dežel. Zavrnila je predlog dunajskega mestnega svetnika Petra Hackerja (SPÖ) o spremembi pravil EU o zadolževanju.

Avstrija se je v indeksu podnebne učinkovitosti CCPI 2026 močno poslabšala, saj je padla s 23. na 35. mesto. Poročilo, objavljeno na COP30 v Belemu, kaže, da je Danska ponovno na prvem mestu, sledita ji Velika Britanija in Maroko. Prva tri mesta ostajajo prazna, ker nobena država ni dovolj zgledna pri varstvu podnebja. Avstrija je s to uvrstitvijo v globalnem povprečju in se šteje za državo z nizko učinkovitostjo.

Landeshauptmanni so v petek na Štajerskem začeli konferenco v dvorcu Seggau. Medsebojne napetosti med državo in deželami, ki so se v preteklih dneh pojavljale v medijih zaradi proračuna, navzven sprva niso bile opazne. Neformalni pogovori so trajali do približno 1. ure zjutraj in so po besedah deželnega glavarja Maria Kunaska (FPÖ), predsedujočega konference, dobro potekali.

Avstrijci in drugi Evropejci vse pogosteje naročajo izdelke prek kitajske spletne platforme Shein, ki ponuja poceni izdelke. Združenje trgovcev in Greenpeace sta pozvala k takojšnji prepovedi te spletne strani na ravni celotne Evrope, saj naj bi predstavljala 'nevarnost'.

Avstrijska stranka NEOS se je na svojem srečanju članov v soboto v Dunaju predstavila kot "reformni motor" vlade. Voditeljica stranke in zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je pozvala k potrpežljivosti, saj naj bi se reforme izvajale "korak za korakom". Zahtevala je strukturne ukrepe pri sanaciji proračuna in večjo transparentnost državnih financ. Sprejet je bil tudi vodilni predlog za "na skupnost osredotočeni federalizem".

Vodja Zelenih Leonore Gewessler je ostro kritizirala svojega naslednika na ministrstvu za podnebje, Norberta Totschniga, in opozorila na pomanjkanje ukrepov za varstvo podnebja. Prav tako je izrazila zaskrbljenost glede proračuna, ki po njenem mnenju še vedno poteka "v slepi vožnji". Po nedavnem odstopu predsednika Harald Mahrerja iz Gospodarske zbornice (WKO) vidi Gewesslerjeva "veliko priložnost" za reforme v zbornici, vključno z znižanjem prispevkov za podjetja.

Franz Harnoncourt, predsednik uprave Zgornjeavstrijske zdravstvene organizacije (OÖG) in direktor Univerzitetne bolnišnice Kepler, je napovedal svoj predčasni odstop. Odločitev je sporočil na izredni seji zdravstvene organizacije, sklicani zaradi primera zavrnjene pacientke, ki je kasneje umrla. Njegova pogodba bi se sicer iztekla leta 2029.

Volksanwalt Bernhard Achitz je po obtožbah o zlorabah in nasilju v SOS-otroških vaseh pozval k uvedbi enotnih standardov kakovosti v stanovanjskih skupinah po vsej Avstriji. Poudaril je, da morajo standardi, ki jih je že pred šestimi leti pripravilo združenje FICE Austria za stacionarno otroško in mladinsko pomoč, postati obvezen program v vseh ustanovah, kar pa mora biti ustrezno financirano.

Dunaj načrtuje širitev ambulantne zdravstvene oskrbe do leta 2030. Mesto bo povečalo število regionalnih zdravstvenih centrov s 70 na 169 in zagotovilo 500 dodatnih postelj za remobilizacijo in akutno geriatrijo. Cilj je povečati število dnevnih bolnišničnih mest za več kot 50 odstotkov. Peter Hacker, mestni svetnik za zdravje, je poudaril, da ima ambulantna oskrba prednost pred bolnišnično.

Oskrba starejših in bolnih bo tudi v prihodnje predstavljala velik izziv za avstrijske občine. Zaradi demografskih sprememb naj bi se potrebe po oskrbi v prihodnosti še povečale. Predsednik Združenja občin Johannes Pressl (ÖVP) je na konferenci Združenja občin poudaril, da so občine premalo vključene v reševanje teh izzivov in si prizadevajo za večjo vlogo.

Načrtovani zakon o trgu z električno energijo v Avstriji povzroča nezadovoljstvo med ponudniki vetrne energije. Ti trdijo, da bo zakon, nasprotno od obljub vladajoče koalicije, elektriko dejansko podražil. Florian Maringer iz združenja IG Windkraft opozarja, da dražitev proizvodnje električne energije ne more voditi k cenejši elektriki. Združenja IG Windkraft in Erneuerbare Energien Österreich ter podjetja W.E.B. in Burgenland Energie so izrazila zaskrbljenost, da bo zakon otežil prehod na obnovljive vire energije.

Državni svet je soglasno sprejel novelo, ki naj bi pospešila in poenostavila velike postopke. Od začetka leta 2026 bo mogoče postopkovne določbe za velike postopke uporabiti že pri 50 udeležencih namesto dosedanjih 100. Muna Duzdar (SPÖ) je dejala, da je v preteklosti prišlo do predolgih postopkov pri javnih investicijskih projektih in da želijo to s spremembami v prihodnje preprečiti.

Neodvisni nadzorni odbor, dunajska otroška in mladinska odvetnica ter odvetnica za invalide so na novinarski konferenci na Dunaju opozorili na velike vrzeli v oskrbi otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v Avstriji. Ob mednarodnem dnevu otrokovih pravic so kritizirali strukturne ovire in ponovili zahteve, kot so inkluzija v izobraževanju in uresničevanje zakonskih pravic.

Po smrti pacientke, ki je bila oktobra sprejeta v bolnišnico Rohrbach z disekcijo aorte in jo je več bolnišnic zavrnilo, sta država in dežele ustanovili reformno skupino za nujno medicinsko pomoč. Zdravstvena ministrica Korinna Schumann (SPÖ) je to sporočila po spletnem srečanju s predstavniki dežel. Cilj skupine je optimizirati procese v nujni medicinski pomoči.

Armutskonferenz je kritizirala posamezne avstrijske zvezne dežele zaradi reform na področju socialne pomoči. Opozorili so na 'nevaren tek' med deželami, ki tekmujejo, katera bo bolj 'gnusna do najrevnejših' in učinkoviteje izključevala ljudi. Poudarili so, da je treba boj proti revščini, ne proti revnim. Zlasti zaostritve na Štajerskem in Zgornji Avstriji imajo 'slabe posledice'.

V nadaljevanju sojenja v Dunaju glede izsiljevalske ugrabitve v krogih balkanske mafije je prišlo do preobrata. Po obtožnici naj bi bila marca 2020 dva Hrvata zvabljena v Dunaj, zvezana in zlorabljena. Vendar pa najnovejše ugotovitve preiskave kažejo na drugačno sliko, kot jo predstavlja tožilstvo. Tarča izsiljevanja naj ne bi bil oče ugrabljenega, temveč poslovni partner zaradi črnega denarja iz nezakonitih poslov.

Evropska komisija je ponovno sprožila postopek proti Googlu zaradi suma nezakonitega favoriziranja lastnih storitev na račun spletnih strani medijev in založnikov v svojih iskalnih rezultatih. Sumijo jih, da so medijske strani benificirane.

Na Dunaju se bo sredi januarja na deželnem sodišču za kazenske zadeve začel proces v zadevi Wienwert. Obtožnica vključuje težko gospodarsko prevaro, poneverbo in goljufivo stečajno upravljanje. Med obtoženimi sta tudi nekdanji politik ÖVP Karl Mahrer in dunajski okrajni glavar Ernst Nevrivy (SPÖ) ter podjetnik Hallmann. Gospodarsko in protikorupcijsko državno tožilstvo (WKStA) je preiskavo začelo leta 2017, obtožnico pa je vložilo februarja lani.

Na Dunaju je tožilstvo vložilo obtožnico proti dvema nekdanjima predstavnikoma režima Bašarja al-Asada v Siriji. Obtožena sta hudih zločinov nad civilisti v priporu, vključno s hudimi telesnimi poškodbami, spolnim nasiljem in mučenjem. Oba, nekdanji brigadni general obveščevalne službe in nekdanji podpolkovnik lokalne policije v Raki, živita v Avstriji od leta 2015.

Na Dunaju se pripravlja poseben proces proti dvema nekdanjima visokima predstavnikoma sirskega režima Bašarja al-Assada. Eden od njiju, 61-letni nekdanji general, ki ga je avstrijska obveščevalna služba leta 2015 pripeljala v Avstrijo zaradi dogovora z Mossadom, je od konca decembra v priporu. Drugi obtoženec, Abu R., pa je na prostosti, ker Višje deželno sodišče ni našlo razlogov za njegov pripor.

Avstrijsko notranje ministrstvo je predlagalo nov zakon za izboljšanje kibernetske varnosti. Zakon o varnosti omrežij in informacij naj bi vzpostavil enotna in zavezujoča pravila za zagotavljanje visokih varnostnih standardov. Predvidena je tudi ustanovitev agencije za kibernetsko varnost pri notranjem ministrstvu.

Nekdanji avstrijski kancler Sebastian Kurz se je znašel med osebami, omenjenimi v nedavno objavljenih dokumentih, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Po poročanju časnika Standard naj bi se njegovo ime pojavilo v dopisovanju med Epsteinom in Stevom Bannonom, nekdanjim svetovalcem Donalda Trumpa. Tiskovni predstavnik Kurza je zanikal, da bi Kurz poznal Epsteina ali Bannona.

Ministrstvo za pravosodje načrtuje omejitev sodnih stroškov in odvetniških tarif, da bi preprečilo parkirno izsiljevanje. Cilj je preprečiti zlorabo tožb zaradi motenja posesti vozil in onemogočiti dobičkonosnost tovrstnih postopkov.

Evropska komisija je sprožila uradni protimonopolni postopek proti proizvajalcu energijskih pijač Red Bull zaradi suma kršenja pravil konkurence. Preiskava bo preučila, ali je podjetje s sedežem v Salzburgu nezakonito omejevalo konkurenco in zlorabljalo svoj prevladujoči položaj na trgu, predvsem z benificiranjem svoje prodaje v trgovinah na drobno.

Po odstopu predsednika WKÖ Haralda Mahrerja, FPÖ in NEOS zahtevata umik "nesramnih funkcionarskih prejemkov" in "absolutno nerazumljivih povišanj plač". Generalni sekretar FPÖ Michael Schnedlitz predlaga ničelno povišanje plač za funkcionarje Gospodarske zbornice in zadržanje plač za zaposlene na vodilnih položajih. Klubski vodja NEOS Yannick Shetty poudarja, da se z Mahrerjevim odstopom zadeva ne zaključi.

Predsednik avstrijske Gospodarske zbornice (WKO) Harald Mahrer se je znašel pod pritiskom zaradi javnih pozivov k odstopu s strani pomembnih kolegic iz stranke in gospodarske zbornice. Mahrer se na pozive ni odzval, kar je sprožilo ugibanja o njegovem nasledniku. Strokovnjaki menijo, da Mahrer nima možnosti, da obdrži svoj položaj.

Po neuspešnih pogajanjih o kolektivni pogodbi v socialnem sektorju na Dunaju delodajalci pozivajo javne oblasti, da prevzamejo odgovornost in dolgoročno zagotovijo financiranje socialnih storitev. Opozarjajo, da grozijo zaprtja, izgube delovnih mest in propad socialne infrastrukture, saj sindikatom ne morejo več ponuditi ničesar.

V Nemčiji se bodo pokojnine v prihajajočem letu zvišale za 3,7 odstotka, kar bo dodatno obremenilo državni proračun. Reforma pokojninskega sistema je nujna, saj stroški pokojnin presegajo predvidene izdatke.

Werner Amon je bil soglasno izbran za naslednika Christopherja Drexlerja na mestu drugega predsednika štajerskega deželnega zbora. Štajerska ljudska stranka (ÖVP) je predlog potrdila na seji deželnega odbora. Theresia Heil bo nadomestila Drexlerja v deželnem zboru.

Nemško ministrstvo za zdravje načrtuje uvedbo varčevalnih ukrepov v zavarovanju za zdravstveno nego, ki bi lahko imeli precejšnje posledice za posameznike. Ukrepi so predlagani na podlagi priporočil delovne skupine zvezne vlade in dežel.

Po sprejetju resolucije proti Iranu v Svetu guvernerjev IAEA, ki so jo podpirale ZDA in tri evropske države, je Iran napovedal uradni konec dogovora iz Kaira. Iranski zunanji minister je poslal uradno pismo generalnemu direktorju agencije, v katerem je razglasil sporazum za neveljavnega in zaključenega. Iranski predstavnik v IAEA je poudaril, da se bo Iran zagotovo odzval na resolucijo.

Upravni odbor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je od Irana zahteval, da v celoti sodeluje z agencijo in zagotovi natančne informacije o zalogah urana, obogatenega skoraj do stopnje orožja. IAEA je sprejela resolucijo, ki od Irana zahteva odgovore in dostop do jedrskih lokacij.

Ameriški kongres naj bi prihodnji teden glasoval o objavi dodatnih dokumentov, povezanih s preiskavo trgovine s spolnostjo, v katero je bil vpleten Jeffrey Epstein. Do glasovanja prihaja po več mesecev trajajočem odporu.

V Avstriji koalicija načrtuje reformo zakonodaje o razvezah, ki bi med drugim uredila preživnino neodvisno od načela krivde. Na strokovnem posvetu v parlamentu so se mnenja o tem, kako to izvesti, razhajala. Ministrica za pravosodje Anna Sporrer (SPÖ) je pozvala k previdnosti in opozorila pred popolno ukinitvijo načela krivde.

Odbor za imunitete v parlamentu je zavrnil zahtevo za izročitev tirolskega poslanca ÖVP, Franza Hörla. S tem je preprečil nadaljnji postopek deželnega sodišča v Innsbrucku, ki je želelo preiskovati Hörlove izjave o odvzemu volkov. Odbor je soglasno ocenil, da so Hörlove izjave neposredno povezane z njegovim političnim delovanjem. Državno tožilstvo se je pritožilo na to odločitev.

Nevladne organizacije v Avstriji, vključno z združenjem Chronisch Krank, Armutskonferenz in Lichterkette, so ponovno opozorile na zaostritve pri socialni pomoči, ki so predvidene v nekaterih zveznih deželah od leta 2026. Opozorile so, da bodo te spremembe prizadele tudi kronične bolnike in invalide. Kritizirale so politiko demontaže socialne pomoči, ki po njihovem mnenju zaostruje težave in povzroča eksistenčne strahove.

Guverner Kalifornije Gavin Newsom je na podnebni konferenci COP30 ostro kritiziral Donalda Trumpa, ga označil za 'tirana' in pozval svet, naj se ne pusti ustrahovati. Izrazil je prepričanje, da bi demokratski predsednik ZDA brez oklevanja ponovno vključil državo v Pariški podnebni sporazum. Poudaril je, da se Kalifornija kljub Trumpovemu izstopu iz sporazuma še naprej bori za varstvo podnebja.

Nova analiza EU kaže, da se bo Nemčija verjetno lahko uprla dodatnim zahtevam za sprejem beguncev. Poročilo iz Bruslja poleg tega ocenjuje Nemčijo kot ogroženo državo glede migracij.

Župan bavarskega mesta Dingolfing je odstopil s položaja zaradi groženj, ki so bile usmerjene proti njemu in njegovi družini. Primer opozarja na naraščajoče število kaznivih dejanj, usmerjenih proti izvoljenim uradnikom v Nemčiji, vključno z župani in občinskimi svetniki.

Avstrijska vlada, ki jo sestavljajo stranke ÖVP, SPÖ in NEOS, je dosegla notranji dogovor o novem predlogu zakona o trgu z električno energijo (ElWG). Yannick Shetty, vodja poslanske skupine NEOS, je to potrdil, vendar ni razkril podrobnosti. Za sprejetje zakona je potrebna dvotretjinska večina v parlamentu. Stranka FPÖ potrjuje pogovore, vendar poudarja, da dogovor še ni dosežen. Stranka Zeleni trdi, da besedilo zakona še ni bilo predloženo.

Po velikem razburjenju in odstopu dotedanjega predsednika Gospodarske zbornice in gospodarskega združenja ÖVP, Haralda Mahrerja, je Gospodarska zbornica Avstrije (WKÖ) začasno ustavila povišanje nadomestil za vodilne funkcionarje. Odločitev bo sprejeta prihodnji teden v predsedstvu WKÖ. Podpredsednica Martha Schultz je ta korak sprejela skupaj z deželnimi zbornicami. Namen je umiriti razpravo o prihodnjih reformah znotraj gospodarske zbornice. WKÖ sledi zgledu Gospodarske zbornice Spodnje Avstrije, ki je ta korak storila prva.

Avstrijski državni svet je s podporo koalicije sprejel odločitev o ukinitvi tradicionalnih nalepk za vinjete. Od 1. decembra prihodnje leto bo v veljavi le še digitalna različica vinjete. Hkrati se bo nekoliko zvišala cestnina za tovorna vozila.

Predlagane spremembe Zakona o vojski v Srbiji bi predsedniku Aleksandru Vučiću omogočile, da uradno postane vrhovni poveljnik. Po mnenju Boškovića bi to pomenilo, da bi načelnik Generalštaba vojsko poveljeval v skladu z odločitvami predsednika. Bošković tudi opozarja, da je cilj združevanja vseh varnostnih služb podreditev enemu človeku, Radić pa dodaja, da Vučiću preostane le še poveljevanje Cerkvi.