APDEJT.si

Vodja države je opravil pogovore s predsednikom Uzbekistana Šavkatom Mirzijojevim o prihodnjem sodelovanju. Poleg tega sta se v Taškentu srečala predsednika Uzbekistana in Kirgizistana.

Novo poročilo organizacije Oil Change International razkriva, da je 25 držav, vključno z Azerbajdžanom, Kazahstanom, Rusijo in Združenimi državami Amerike, med novembrom 2023 in oktobrom 2025 dobavljalo nafto in rafinirana goriva Izraelu. Poročilo, ki je bilo objavljeno na podnebni konferenci COP30 v Braziliji, trdi, da ta dobava goriva prispeva h krizi v Gazi, ki jo označujejo kot »genocid«.

Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev je v intervjuju za uzbekistansko tiskovno agencijo UzA poudaril, da Azerbajdžan daje poseben poudarek vsestranskemu razvoju sodelovanja z vsemi državami v Srednji Aziji. Poudaril je, da je Uzbekistan za Azerbajdžan bratska drža in zanesljiv zaveznik. Napovedal je tudi, da se bo udeležil posvetovalnega srečanja voditeljev držav Srednje Azije v Taškentu.

Fuad Nəcəfli je bil odstavljen s položaja pooblaščenega predstavnika predsednika v Nahičvanu zaradi težav, ki jih ni reševal, ampak celo povečeval. Sahil Tahirli, nekdanji predsednik televizije Nahičvan, je komentiral njegovo zamenjavo. Kot razlog za odstavitev se navaja 10 različnih vzrokov. Na to mesto je bil imenovan Ceyhun Cəlilov.

Predsednik Republike Ciper Tufan Erhürman je azerbajdžanskemu predsedniku Ilhamu Aliyevu poslal čestitko ob dnevu zmage Azerbajdžana.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je udeležil slovesnosti ob 'Dnevu zmage' v Bakuju, glavnem mestu Azerbajdžana, ob 5. obletnici azerbajdžanske zmage v Karabahu. Po slovesnosti se je Erdoğan z letalom vrnil v Turčijo. Nad Bakujem so letela tudi turška letala F-16.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v Bakuju izjavil, da bo zmaga Azerbajdžana v Gornjem Karabahu ob konstruktivnem odnosu azerbajdžanskih in armenskih voditeljev privedla do trajnega miru. Dodal je, da bo Turčija storila vse, kar je v njeni moči, da to doseže.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je 8. novembra obiskal Azerbajdžan. Na mednarodnem letališču Heydar Aliyev ga je pričakala častna straža. Obisk se je zaključil istega dne.

Po dveh letih bodo prvi diplomanti Univerze Karabah opravljali magistrske izpite v Hankendiju. Predsednica upravnega odbora Državnega izpitnega centra (DİM), Maleyka Abbaszade, je to izjavila na dogodku, organiziranem ob dnevu zmage. Izrazila je prepričanje, da bo Hankendi postal prepoznavno univerzitetno mesto.

Vodja sektorja za izobraževanje v Mingačeviru, Sevinc Həsənova, je bila disciplinsko kaznovana. Regionalni urad je Həsənovi izrekel »ostro grajo« na podlagi 186. člena Zakona o delovnih razmerjih, po preiskavi ugotovljenih kršitev.

V zadnjih dneh so se na družbenih omrežjih pojavile lažne informacije v zvezi s postopkom prenosa študentov. V objavah se napačno navaja, da naj bi se postopek začel 1. februarja. Državna agencija je te informacije zanikala.

Nikol Pašinjan je opozoril, da bi vrnitev armenskih beguncev v Gorski Karabah lahko ogrozila mirovni sporazum med Armenijo in Azerbajdžanom. Poudaril je, da bi takšne pobude lahko ponovno zaostrile stare spore.

Na 43. generalni konferenci UNESCO v Samarkandu v Uzbekistanu je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) uradno priznala dva velika islamska praznika, Ramazanski bajram (Eid al-Fitr) in Kurban bajram (Eid al-Adha).

V okrožju Sındırgı v Balıkesirju je potres z magnitudo 6,1 povzročil porušitev treh praznih stavb. Agencija AFAD je sporočila, da je bil potres zabeležen ob 22.48 po lokalnem času, z globino 5,99 kilometra. Tresenje tal so čutili tudi v Istanbulu in okolici, sledilo pa je več popotresnih sunkov.

Nobelovo nagrado za kemijo leta 2025 so prejeli Susumu Kitagawa z japonske univerze v Kjotu, Richard Robson z avstralske univerze v Melbournu in Omar M. Yaghi, jordansko-ameriški znanstvenik. Nagrado so prejeli za razvoj "kovinsko-organskih ogrodij", nove oblike molekularne arhitekture, ki omogoča ustvarjanje materialov "za dobro človeštva", med drugim tudi pridobivanje vode iz zraka v puščavi s pomočjo sončne svetlobe.

John Clarke, Michel H. Devoret in John M. Martinis so prejeli Nobelovo nagrado za fiziko za odkritje makroskopskega kvantnega tuneliranja in kvantizacije energije v e. Vsi trije znanstveniki delujejo na univerzah v Združenih državah Amerike.

V Bakuju poteka konferenca z naslovom "Pravilna uporaba norm azerbajdžanskega knjižnega jezika v medijih". Konferenco skupaj organizirata Agencija za razvoj medijev Republike Azerbajdžan in Azerbajdžanski svet za tisk.

Družba "PAŞA Holding" je mestni upravi Bakuja predala Park Zmage in Muzej Zmage, ki sta bila zgrajena s finančno podporo družbe. Predaja je bila formalizirana s podpisom sporazuma med "PAŞA Holding" in mestno upravo 6. novembra 2025.

Zaslužni umetnik Vahid Əliyev je umrl v starosti 73 let, sporoča Azerbajdžansko državno gledališče za mlade gledalce. Novico je potrdila tiskovna predstavnica gledališča, Samira Əşrəf.

Ob peti obletnici Dneva zmage bo v Azerbajdžanu potekal Zmagoslavni pohod v šestih mestih. Po načrtu, ki ga je odobril obrambni minister, bodo vojaški orkestri spremljali pohode po glavnih ulicah, avenijah in trgih mest Baku, Sumgait, Nahičevan, Hankendi, Šuša in Lačin.

Na 43. generalni konferenci UNESCO v Samarkandu v Uzbekistanu je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) uradno priznala dva velika islamska praznika, Ramazanski bajram (Eid al-Fitr) in Kurban bajram (Eid al-Adha).

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Aliyev, je v svojem govoru udeležencem 4. srečanja Azijskega kulturnega sveta Mednarodne konference azijskih političnih strank poudaril, da je Azerbajdžan skozi zgodovino predstavljal edinstven prostor srečevanja različnih civilizacij in da aktivno spodbuja harmonične odnose med kulturami na mednarodnem prizorišču. Aliyev je izpostavil, da Azerbajdžan dosledno podpira pobude za medcivilizacijski dialog.

V Azerbajdžanu je umrl ljudski umetnik, profesor in laureat državne nagrade Ramiz Gulijev. 78-letni glasbenik, znan po svojem mojstrstvu na taru, je bil nekaj dni pred smrtjo hospitaliziran. Ministrstvo za kulturo Azerbajdžana je izrazilo sožalje ob izgubi.

V Univerzi ADA v Azerbajdžanu je bila predstavljena azerbajdžanska urbana kampanja, ki je del 13. svetovnega foruma o urbanizaciji (WUF13). Pričakujejo, da se bo foruma, ki bo v Azerbajdžanu potekal od 18. do 22. maja 2026, udeležilo več kot 20.000 ljudi.

V Biləsuvaru v Azerbajdžanu je prišlo do tragične nesreče, v kateri je ženska umrla, ko je padla na vročo peč. Məkurə Gülənova, notranje razseljena oseba iz regije Cəbrayıl, je utrpela hude opekline in umrla na kraju dogodka. Prokuratura okrožja Cəbrayıl je sprožila preiskavo o okoliščinah nesreče.

V Sumgajitu je prišlo do požara v električni omarici v stopnišču petnadstropne stanovanjske stavbe. Požar je uničil deset električnih števcev, deset varovalk in tri metre kabla. Stanovanja so bila zaščitena pred ognjem, poroča Ministrstvo za izredne razmere.

V okrožju Sındırgı v Balıkesirju je potres z magnitudo 6,1 povzročil porušitev treh praznih stavb. Agencija AFAD je sporočila, da je bil potres zabeležen ob 22.48 po lokalnem času, z globino 5,99 kilometra. Tresenje tal so čutili tudi v Istanbulu in okolici, sledilo pa je več popotresnih sunkov.

V Azerbajdžanu je umrl ljudski umetnik, profesor in laureat državne nagrade Ramiz Gulijev. 78-letni glasbenik, znan po svojem mojstrstvu na taru, je bil nekaj dni pred smrtjo hospitaliziran. Ministrstvo za kulturo Azerbajdžana je izrazilo sožalje ob izgubi.

V Azerbajdžanu so poročali o več požarih. V Yardımlıju je izbruhnil požar v stavbi na ulici Heydarja Alijeva, medtem ko je v Bakuju, v okrožju Nasimi, prišlo do požara v večnadstropni stanovanjski stavbi, zaradi česar so evakuirali stanovalce. Poleg tega je v naselju Masazir v okrožju Abšeron izbruhnil požar v zasebni stanovanjski hiši. V drugem požaru v stanovanjski stavbi v Bakuju je bilo evakuiranih 12 ljudi. Na kraj dogodkov so napotili gasilske enote in tehnično osebje ministrstva za izredne razmere.

V Nemčijo je prispelo letalo s približno 50 afganistanskimi begunci iz Pakistana, ki so imeli dovoljenje za vstop. To je prvič, odkar je nemška vlada začasno ustavila program sprejemanja afganistanskih beguncev. Družine so v Nemčijo prispele po dolgem čakanju v Islamabadu.

V Hannovru je pristalo letalo s 47 afganistanskimi državljani, ki so mesece čakali v Pakistanu. Po dolgem čakanju je več afganistanskih družin z dovoljenjem za vstop končno prispelo v Nemčijo, vendar je prihodnost tistih, ki še čakajo, še vedno negotova zaradi sodne odločitve, ki vladi dovoljuje začasno ustavitev postopkov.

V vzhodnem Afganistanu je potres z magnitudo 6,0 po Richterjevi lestvici zahteval najmanj 600 življenj, več kot 2000 ljudi je ranjenih. Po potresu je sledilo več popotresnih sunkov. Uničenih je bilo več sto domov. V nekaterih poročilih se omenja celo več kot 800 mrtvih in 3000 ranjenih.

V Bakuju poteka teden zelene energije Azerbajdžana in Srednje Azije 2025, ki združuje oblikovalce politik, voditelje industrije in mednarodne strokovnjake. Namen dogodka je razpravljati o prihodnosti obnovljivih virov energije v regiji.

V Bakuju v Azerbajdžanu se je začela druga mednarodna razstava in konferenca o upravljanju z vodo, znana kot Baku Water Week. Dogodek poudarja inovacije na področju upravljanja z vodo.

Azerbajdžan je začel gradnjo največjih sistemov za shranjevanje energije z baterijami (BESS) v regiji. Projekt vodi družba Azerenerji OJSC, ki želi hitro razširiti uporabo obnovljivih virov energije (OVE) s pomočjo teh velikih sistemov. Ta korak predstavlja novo fazo v azerbajdžanskem energetskem sektorju.

Azerbajdžanski uradniki opozarjajo, da hitro upadanje nivoja Kaspijskega jezera negativno vpliva na pristanišča, transport nafte ter ogroža populacije jesetrov in tjulnjev. Plitvine največjega slanega jezera na svetu predstavljajo grožnjo za okolje in gospodarstvo Azerbajdžana.

Azerbajdžan je med januarjem in julijem 2025 proizvedel 27,5 milijona kilovatnih ur električne energije iz vetrnih elektrarn. Povečanje proizvodnje iz obnovljivih virov energije kaže na prizadevanja države za prehod na bolj trajnostne vire energije.

Türk Hava Yolları in SOCAR Türkiye sta podpisala memorandum o soglasju, ki poudarja njuno sodelovanje na področju trajnostnega letalskega goriva (SAF). Generalni direktor SOCAR Türkiye, Elčin Ibadov, in generalni direktor Türk Hava Yolları, Bilal Ekşi, sta uradno potrdila partnerstvo s podpisom memoranduma.

Romunija je razglasila izredne razmere zaradi onesnažene nafte, ki prihaja iz Azerbajdžana. Družba OMV Petrom je zavrnila sprejem 184.000 ton nafte zaradi visoke vsebnosti organskih kloridov, ki lahko poškodujejo opremo v rafinerijah. Vlada je podjetju namenila nafto iz državnih rezerv.

V preteklih dneh je v Češko po naftovodu TAL pritekla kontaminirana nafta iz Azerbajdžana. Vsebovala je višjo koncentracijo organskega klora, kot določajo dovoljene meje. Kljub temu, da je bila nafta kontaminirana, delovanje rafinerij, naftovoda in oskrba češkega trga niso ogroženi, so sporočili iz družb Orlen Unipetrol, Mero in Správa státních hmotných rezerv.

V Azerbajdžanu bo danes, 7. novembra, skrajšan delovni dan za eno uro zaradi prihajajočega Dneva zmage (8. november) in Dneva zastave (9. november). 8. in 9. november, ki bosta letos sobota in nedelja, bosta tako dela prosta dneva, prav tako bo dela prost 10. in 11. november.

V Bakuju so poročali o zastojih na več glavnih cestah. Promet je oviran na avtocesti Baku-Sumgait v smeri postaje metroja "20 Yanvar" in na ulici Alija Mustafayeva v smeri avenije Ziya Bunyadova. Informacije je posredoval Center za inteligentno upravljanje prometa (NİİM).

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov je 5. novembra 2025 sprejel posebno predstavnico Evropske unije za Južni Kavkaz in gruzijsko krizo, Magdaleno Grono. Pogovarjali so se o trenutnem stanju in perspektivah sodelovanja med Azerbajdžanom in Evropsko unijo (EU), ter o mirovnem procesu med Azerbajdžanom in Armenijo. Evropska unija je pripravljena podpreti mirovna prizadevanja.

Ruske železnice so prvič organizirale izvoz več kot tisoč ton ruskega žita v Armenijo preko ozemlja Azerbajdžana. Pošiljka pšenice je krenila s postaje Dimitrovgrad v Uljanovski regiji.

Glavna državna prometna policija Ministrstva za notranje zadeve Azerbajdžana je pozvala voznike k večji previdnosti in odgovornosti na cestah v Bakuju in na polotoku Abšeron zaradi deževnega in meglenega vremena. Slabše vremenske razmere namreč povečujejo nevarnost zaradi spolzkega vozišča in zmanjšane vidljivosti.

V Bakuju so na več cestah opazili prometne zastoje. Inteligentni center za upravljanje prometa (NİİM) je sporočil, da so zastoji trenutno na avtocesti Baku-Sumgait v smeri postaje metroja "20 Yanvar", na ulici Alı Mustafajeva v smeri avenije Zije Bünyadova in na drugih lokacijah.

Nikol Pašinjan je opozoril, da bi vrnitev armenskih beguncev v Gorski Karabah lahko ogrozila mirovni sporazum med Armenijo in Azerbajdžanom. Poudaril je, da bi takšne pobude lahko ponovno zaostrile stare spore.

V Bakuju so na krožišču 20 Yanvar uvedli prometno ureditev 'rumena mreža' na križiščih ulic Müzəffər Həsənov, Həsən bəy Zərdabi in Rövşən Cəfərov, da bi povečali varnost in zagotovili red. Azerbajdžanska agencija za kopenski promet (AYNA) je podala izjavo v zvezi z novo ureditvijo.

Oče azerbajdžanskega ministra za zdravje, Tejmura Musajeva, Jusif Musajev, je umrl. Dolgo časa je bil bolan in se je zdravil v enem od medicinskih centrov v Bakuju. Ministrstvo za zdravje je potrdilo njegovo smrt.

V Zahodnem Azerbajdžanu je helikopter nujne medicinske pomoči posredoval za prevoz enodnevnega dojenčka in bolnika iz Oshnaviyeha v Urmijo. Novorojenčka so po oživljanju s helikopterjem prepeljali v specializiran center v Urmiji.

John Clarke, Michel H. Devoret in John M. Martinis so prejeli Nobelovo nagrado za fiziko za odkritje makroskopskega kvantnega tuneliranja in kvantizacije energije v e. Vsi trije znanstveniki delujejo na univerzah v Združenih državah Amerike.

Fundacija Heydar Aliyev, Ministrstvo za zdravje Republike Azerbajdžan in pediatrična bolnišnica Bambino Gesù iz Vatikana so podpisali memorandum o soglasju o sodelovanju. Namen memoranduma ni naveden v dostopnih virih.

V Azerbajdžanu so začasno prepovedali obiske vojakov, ki so nedavno začeli služiti vojaški rok. Kot razlog navajajo preprečevanje širjenja respiratornih bolezni, vključno z gripo, med mladimi vojaki v obdobju njihove prilagoditve na vojaško življenje. Obrambno ministrstvo je sporočilo, da izvajajo preventivne ukrepe v vojašnicah za zaščito zdravja vojakov.

Rusija je napovedala razvoj novega cepiva proti raku, imenovanega Enteromix, ki naj bi v zgodnjih testiranjih zmanjšal velikost tumorjev in rast do 80 %. Veronika Skvortsova je izjavila, da je cepivo pripravljeno za uporabo. Medtem ko nekateri poročajo o 100-odstotni učinkovitosti pri preprečevanju določenih vrst raka, ostajajo vprašanja glede verodostojnosti teh trditev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel na Dansko, kjer se je udeležil vrha z državami severne Evrope in Baltika. Tam je razpravljal o nadaljnji podpori Ukrajini pri obrambi pred rusko invazijo. Po obisku na Danskem se je Zelenski odpravil še v Francijo na dodatne pogovore.

Donald Trump je ponovno govoril z Vladimirjem Putinom in ga pohvalil, hkrati pa kritiziral Volodimirja Zelenskega, češ da je 'največji prodajalec na svetu'. Trump je dejal, da ZDA ne bodo več namenjale denarja Ukrajini. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je v Kijevu poudaril prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in se sestal z Zelenskim, kjer so razpravljali o obrambi, sankcijah in varnostnih jamstvih. Ukrajina pričakuje, da bodo ključni temelji njene varnosti kmalu določeni.

V Azerbajdžanu poteka sojenje posameznikom, obtoženim številnih zločinov proti azerbajdžanskemu ljudstvu, ki so bili storjeni med vojaško agresijo Armenije. Pričali so žrtve mučenja v ujetništvu, vključno s tistimi, ki so pretrpeli telesne poškodbe, kot so izpuljeni zobje in nohti, ter žrtve min. Obtožbe vključujejo pripravo in vodenje agresivne vojne, genocid, kršenje zakonov in običajev vojne, terorizem in financiranje terorizma. Sojenje poudarja "železno pest", ki si želi trajnega miru, kljub temu da so vojna in miroljubni odnosi vedno vzbujali svetovno zaskrbljenost.

V nigerijski zvezni državi Zamfara je v oboroženem napadu kriminalne tolpe umrlo najmanj devet ljudi, na desetine civilistov pa je bilo ugrabljenih. Napad se je zgodil v okrožju Tofa, kjer so napadalci streljali na prebivalce, preden so ugrabili številne ljudi. Medtem so v Azerbajdžanu pričali posamezniki, ki so utrpeli posledice armenske vojaške agresije, vključno z umori, ujetništvom in mučenjem. Poročajo o vojnih zločinih, zločinih proti miru in človeštvu, terorizmu in kršitvah mednarodnega prava. Ena izmed žrtev je dejala, da so ji polomili vse zobe.

V Ukrajini je umrl Faiq Musayev (1985), ukrajinski državljan azerbajdžanskega porekla, ki je bil vojak ukrajinske vojske. Hesa je izgubil v bitki na fronti Kupyansk v regiji Harkov. Pokopan bo v regiji Kijev. Medtem so bili 19. julija ponoči izvedeni množični zračni napadi na Odeso, kjer je bil z dronom kamikaze zadet stanovanjski blok, kar je povzročilo požar in smrt ženske.

V severozahodni regiji Karelija je med usposabljanjem strmoglavilo rusko lovsko letalo Su-30, pri čemer sta umrla oba člana posadke. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva je letalo strmoglavilo v gozdu. Guverner regije Karelija, Artur Parfenčikov, je sporočil, da na tleh ni bilo žrtev.

V Azerbajdžanu so s slovesnostmi pokopali posmrtne ostanke več žrtev, ki so bile pogrešane med prvo vojno v Karabahu. Med njimi so bili Mübariz Şahmurov, Abdulla Novruz oğlu Quliyev in Lətif Şahüseynov. Njihove posmrtne ostanke so našli 33 let po koncu vojne. Pokopali so jih v Bakuju in Sumgaitu.

Na vojaškem sodišču v Bakuju je Rahila Hadžijeva pričala o grozotah, ki jih je doživela med pokolom v Hodžaliju februarja 1992. Povedala je, da so jo skupaj z družino ugrabile armenske oborožene sile. Med pričanjem je izjavila, da so njenega moža obglavili, njo in njene otroke pa so ugrabili. Hadžijeva je pred tem živela v Hankendiju.

Na vojaškem sodišču v Bakuju so potekala sojenja v zvezi z zločini, ki so jih zagrešile armenske oborožene sile med okupacijo azerbajdžanskih ozemelj. Priče, ki so bile žrtve napadov na Ağdam, Lačin, Qubadlı in Füzuli, so pričale o uničevanju nagrobnikov in izkopavanju zlatih zob iz trupel na pokopališčih v vasi Cicimli v Lačinu. Obravnavajo se tudi obtožbe o pripravi in vodenju agresivne vojne, genocidu, kršitvah vojnega prava in financiranju terorizma.

Na sodišču so pričale osebe, ki so bile prisiljene zapustiti svoje domove, bile ranjene ali so izgubile svoje družinske člane zaradi napadov armenskih oboroženih sil na Hankendi, Lačin, Kalbajar, Agdere, Jabrail in Fizuli. Pričali so o vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti, vključno s pripravami in izvajanjem agresorske vojne ter genocidom.