APDEJT.si

V Boliviji se po več kot dveh desetletjih levičarskih vlad obeta preobrat v desno. Gibanje za socializem (MAS) je doživelo precejšen poraz, volilne napovedi pa so znova zgrešile, saj niso predvidele zmage Rodriga Paza Pereire. Splošne volitve 17. avgusta so pokazale zaton MAS-a in konec dobe Eva Moralesa.

Bolivijci bodo prvič v zgodovini v drugem krogu izbirali svojega predsednika. To bo prvič, da bodo uporabili to možnost, saj je bila uvedena šele z ustavo iz leta 2009.

Komisija III indonezijskega parlamenta je potrdila Inosentiusa Samsula kot kandidata za ustavnega sodnika, ki bo zamenjal Ariefa Hidayata, ki se bo upokojil. Samsul želi izboljšati javno dojemanje ustavnega sodišča in se izogibati kontroverznim odločitvam. Članica komisije iz frakcije PDIP je Samsula opozorila na pomembnost njegove nepristranskosti do parlamenta.

V Boliviji je prišlo do političnega preobrata, saj so volivci zavrnili Gibanje proti socializmu (MAS), ki ga je dve desetletji vodil nekdanji predsednik Evo Morales. Ta padec socializma predstavlja velik udarec za Iran.

Po dvajsetih letih vladavine MAS (Movimiento al Socialismo) se bosta v Boliviji v drugem krogu predsedniških volitev pomerila kandidat centra Rodrigo Paz Pereira in nekdanji desničarski predsednik Jorge 'Tuto' Quiroga. Quiroga je napovedal, da bo kampanjo za drugi krog, ki bo 19. oktobra, začel iz nič. Volitve potekajo v času globoke gospodarske krize in razdeljenosti tako na levi kot v opoziciji. Analitiki že ugibajo, ali ta politični preobrat napoveduje podoben scenarij za Argentino na prihodnjih predsedniških volitvah leta 2027.

Oriol Junqueras je opozoril špansko vlado in vlado Katalonije, da brez novega finančnega dogovora za Katalonijo ne bo proračuna. Eduardo Riedel, zadnji guverner iz stranke PSDB, se je pridružil stranki PP. V Boliviji pa so po volitvah levičarji izpadli iz kongresa.

Analize volilnega poraza vladajoče stranke MAS v Boliviji poudarjajo večplastnost vzrokov. Pablo Stefanoni na Mediapart.fr izpostavlja implozijo najmočnejše stranke v Boliviji v zadnjih petdesetih letih in razpad političnega kapitala, ki ga je akumuliral Evo Morales. Contropiano.org pa navaja, da poraz MAS ni zgolj volilni dogodek, temveč rezultat dolgotrajnega procesa, ki se je začel z opustitvijo prevzema oblasti s strani delavskega razreda skozi izgradnjo in utrditev stranke. Članek tudi opozarja, da brez močne stranke prevladujejo personalizmi.

V Južnoameriškem pokalu se ekipe iz Argentine, Brazilije, Bolivije, Čila, Kolumbije, Ekvadorja in Peruja borijo za uvrstitev med najboljših osem. Ta teden bo ključen, saj se bo odločilo, katere ekipe se bodo približale osvojitvi pokala.

Bolivijska levica je na nedavnih predsedniških volitvah doživela hud udarec. Dva desničarska kandidata sta se uvrstila v drugi krog, ki bo 19. oktobra, s čimer se je končala politična prevlada Eva Moralesa. Gospodarska stagnacija je prispevala k porazu, kar bo vplivalo tudi na prihodnost avtohtonih gibanj v državi.

Po skoraj dveh desetletjih neprekinjene vladavine socialistične stranke bo Bolivija, glede na prve neuradne rezultate, dobila predsednika, ki ni levičar. To pomeni velik preobrat v bolivijski politiki, saj bo prvič po dolgem času na čelu države desničarski politik.

V mednarodni akciji so na Karibih, v bližini Martinika, na ladji "GALEXYR" zasegli 4.841 kilogramov kokaina, razporejenega v 153 balah. Med aretiranimi je tudi srbski državljan, ki naj bi bil povezan s trojnim umorom v Boliviji. Na ladji so bili tudi državljani Črne Gore in Hrvaške, eden od aretiranih pa naj bi bil član "Balkanskega kartela".

Srbsko Ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da so v mednarodni akciji v vodah Martinika poleg zasega 4,8 tone kokaina aretirali tudi vodjo "Balkanskega kartela" iz Srbije. Akcija je potekala v sodelovanju s policijskimi in vojaškimi agencijami ZDA in Velike Britanije.

Po prvih projekcijah rezultatov predsedniških volitev v Boliviji se obeta konec dvajsetletne vladavine levičarskih vlad. Kandidat desnega centra, senator Rodrigo Paz, je v prvem krogu osvojil 31 odstotkov glasov.

Senator Rodrigo Paz iz Krščansko-demokratske stranke (PDC) vodi na predsedniških volitvah v Boliviji s 32,2 odstotka glasov, kar nakazuje na zgodovinski poraz levice. Projekcije kažejo, da bi to lahko pomenilo konec dvajsetletne vladavine levičarskih vlad. Drugi kandidat desnice, Jorge “Tuto” Quiroga, je prejel 27 odstotkov glasov.

V Boliviji se obeta drugi krog predsedniških volitev, saj po valgdagsmålingu noben od kandidatov ni prejel dovolj glasov za zmago. Rodrigo Paz, kandidat krščansko-demokratske stranke (PDC), je presenetljivo prejel največ glasov, in sicer 31,3 odstotka, glede na valgdagsmåling televizije Unitel TV. V drugem krogu se bosta pomerila dva opozicijska kandidata.

Bolivijci so v nedeljo odšli na volišča v pričakovanju sprememb, ki jih je zaznamovala gospodarska kriza. Ta je desnici ponudila prvo priložnost za prevzem oblasti v zadnjih 20 letih. Volitve potekajo v senci gospodarskih izzivov in morebitnega vpliva nekdanjega predsednika Eva Moralesa.

Po preštetih 92% glasovnic se je potrdil drugi krog bolivijskih volitev med desnosredinskima kandidatoma. Rodrigo Paz Pereira iz Demokrščanske stranke je prejel 32,1% glasov, Jorge "Tuto" Quiroga iz Svobodne zveze pa 27%. Socialistična stranka MAS ni zmagala na volitvah prvič po dvajsetih letih.

V Boliviji je skoraj osem milijonov volivcev odšlo na volišča, da bi izvolili novega predsednika, podpredsednika in člane parlamenta. Volitve so potekale po 20 letih prevlade socialistov, kar nakazuje na potencialne spremembe v politični pokrajini države.

Bolivijci, ki živijo v Tokiu na Japonskem, so začeli voliti na volitvah v Boliviji. Volišče je v bolivijski ambasadi v Tokiu. Na volitvah v tujini lahko glasuje 369.308 bolivijskih državljanov v 22 državah.

V Boliviji se stopnjujejo politične napetosti pred volitvami. Opozicijska stranka Unidad je opozorila, da vlada Luisa Arceja načrtuje obtožbo o goljufiji proti predsedniškemu kandidatu Samuelu Dorii Medini. Doria Medina je po anketah blizu opozicijskemu kandidatu Jorgeju 'Tuto' Quirogi. Predsednik Arce je zavrnil obtožbe in zagotovil, da bo oblast predal izvoljenemu kandidatu.