APDEJT.si

Guvernerka Centralne banke Črne gore (CBG) Irena Radović je na 20. jubilejnem Bledskem strateškem forumu poudarila, da bi pridružitev SEPA sistemu prinesla znatne koristi za državljane in gospodarstvo. Sodelovala je na panelu o oblikovanju evropske ekonomske odpornosti, integraciji plačilnih sistemov in digitalnem evru. Premier Črne gore v tehničnem mandatu Dritan Abazović se je udeležil sprejema, ki ga je organizirala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Minister Ibrahimović je izpostavil, da je perspektiva EU predpogoj za stabilnost regije, Črna gora pa si prizadeva za članstvo do leta 2028. Predsednik Milatović je dejal, da mora Evropa povrniti samozavest, članstvo Črne gore v EU pa bi bil pozitiven signal za regijo.

ZDA in Evropska unija načrtujeta razpravo o novih sankcijah proti Rusiji zaradi nadaljevanja vojne v Ukrajini. Evropski uradniki se bodo v ZDA pogovarjali o gospodarskem pritisku na Rusijo. Donald Trump je izjavil, da bo kmalu govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, potem ko se je pogovarjal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in evropskimi voditelji.

Evropska unija ostaja zavezana svojemu načrtu o postopnem prenehanju uvoza ruske nafte do leta 2028, kljub pritiskom, naj bi ta rok premaknili. Madžarska in Slovaška uvozita približno 200.000–250.000 sodčkov ruske nafte dnevno, kar predstavlja približno 3 odstotke povpraševanja po nafti v EU. Prihodki od goriv so pomagali Moskvi financirati vojno, zato EU želi zmanjšati svojo odvisnost od ruskih energentov.

Beloruske oblasti so aretirale poljskega karmeličanskega meniha zaradi suma vohunjenja, kar zaostruje dolgoletni spor med Minskom in sosednjo državo članico Nata. Dogodek dodatno zaostruje odnose med Belorusijo in Poljsko.

Združene države Amerike bodo ukinile vojaško pomoč evropskim državam, ki mejijo na Rusijo. Litva in Estonija sta potrdili, da sta med državami, ki jih bo prizadelo zmanjšanje ameriške vojaške pomoči. Cilj te poteze je spodbuditi evropske države, da prevzamejo večjo odgovornost za lastno obrambo. Odločitev prihaja v času, ko se povečujejo pritiski na Evropo, da okrepi svojo obrambno sposobnost.

Zahodni partnerji, predvsem Združene države, razpravljajo o možnosti napotitve vojakov iz držav, ki niso članice NATA, v prihodnje varovalno območje v Ukrajini, poroča NBC News. Rusija je izključila prisotnost zahodne vojske v sosednji državi kot del morebitnega mirovnega sporazuma. Združeno kraljestvo, Francija in Estonija so med državami, ki so se ponudile za napotitev vojaškega osebja v Ukrajino za odvračanje ruske agresije.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ostro odgovoril na načrte Zahoda o namestitvi tujih vojakov v Ukrajino, pri čemer je izjavil, da bodo vse tuje vojaške sile na ukrajinskem ozemlju "legitimne tarče". To je Putin dejal po izjavah evropskih držav o pripravljenosti na napotitev svojih enot v Ukrajino. Opozorilo je povzročilo zaskrbljenost na Zahodu, saj so ga nekateri mediji označili za grožnjo.

Estonski predsednik Alar Karis je evropske države, ki mejijo na Rusijo, pozval, naj se pripravijo na možnost, da bo Washington zmanjšal število svojih vojakov v regiji. Karis je poudaril, da bi morale evropske države okrepiti lastne vojaške zmogljivosti, ne glede na pomembnost prisotnosti ameriške vojske v Evropi.

V Izraelu so protestniki organizirali 'dan motenj' v podporo izpustitvi talcev, pri čemer so zažigali avtomobile in pnevmatike v bližini doma premierja Netanjahuja. Protesti, ki so potekali tudi pred Netanjahujevo rezidenco, so izražali zahtevo po izpustitvi talcev, ki jih zadržuje Hamas.

Visoki predstavniki Črne gore, vključno s premierjem Dritanom Ibrahimovićem, predsednikom Jakovom Milatovićem in guvernerko centralne banke Ireno Radović, so se udeležili 20. Blejskega strateškega foruma v Sloveniji. Poudarili so pomembnost evropske perspektive za stabilnost regije, pri čemer je Črna gora izrazila odločenost, da do leta 2028 zaključi pogajanja za članstvo v EU. Razpravljali so tudi o integraciji v evropski plačilni sistem in digitalnem evru, kar bi prineslo koristi za državljane in gospodarstvo. Milatović je poudaril, da mora Evropa povrniti samozavest in da je članstvo Črne gore v EU pozitiven signal za regijo, ter izpostavil pomen politike širitve kot odgovor na globalne izzive.

Beloruski KGB je aretiral poljskega državljana pod obtožbo vohunjenja, kar je sprožilo odziv poljskih oblasti. Po poročanju beloruskih medijev naj bi imel 27-letni Poljak pri sebi tajne dokumente z vojaških vaj Zapad-2025. Poljsko zunanje ministrstvo preverja informacije in opozarja, da bi lahko šlo za provokacijo beloruskega režima. Minister Radosław Sikorski je potrdil, da poljski resort že dela na primeru in da je aretirani poljski državljan menih.

Italijanski modni oblikovalec Giorgio Armani je umrl v starosti 91 let, poroča več medijev. Armani je bil rojen v Piacenzi leta 1934 in je zaslovel kot eden najpomembnejših italijanskih modnih ustvarjalcev. Modna revija Vogue je zapisala, da je spremenil svet mode. Njegov prispevek k eleganci bo ostal v spominu, poroča Reuters.

V tallinnskem mestnem svetu je bil neuspešen poskus opozicije, sestavljene iz strank EKRE in Keskerakonna, da bi izglasovala nezaupnico županu Jevgeniju Ossinovskemu (SDE). Kljub pričakovanjem in razpravi o nezaupnici na seji mestnega sveta, predlog ni dobil potrebne večine glasov.

Guvernerka Centralne banke Črne gore, Irena Radović, je na Bledskem strateškem forumu poudarila pomembnost vključitve v evropski plačilni sistem SEPA za državljane in gospodarstvo. Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je izpostavil, da je politika širitve EU pomemben odgovor na globalne izzive, in da mora Evropa povrniti samozavest. Minister Ibrahimović je dodal, da je evropska perspektiva predpogoj za stabilnost regije, pri čemer je Črna gora odločena, da zaključi pogajanja in postane članica do leta 2028. Slovenija je izkazala močno podporo Črni gori na forumu.

V Lizboni se je število smrtnih žrtev zaradi iztirjenja žičnice povečalo na 17. Izraelska modna znamka Comme il faut je sprožila kampanjo proti lakoti v Gazi, kar je prvi tovrstni protest izraelskega podjetja. Giorgio Armani pa se je spominjal svojega preminulega partnerja, Sergia Galeottija, ki je zaznamoval njegovo življenje. Na Cipru je bila zdravniku gastroenterologu začasno odvzeta licenca zaradi neprimernega napada na pacientko. Petnajstletni Carlo Acutis bo v nedeljo v Vatikanu postal prvi svetnik katoliške cerkve, ki je pripadal generaciji milenijcev. V Grčiji je moški nadlegoval ženske na ulici, 17-letnik pa je priznal, da je ugrabil otroka zaradi sovraštva do Romov. Grška policija je razkrila veliko mrežo tihotapljenja in poneverjanja goriva.

Slovenska vlada je podprla soorganizacijo evropskega prvenstva v košarki leta 2029, ki bo potekalo tudi v Estoniji, Grčiji in Španiji. Slovenija bo za to namenila 3,775 milijona evrov, o čemer bo odločal državni zbor.

NATO se je odzval na izjave Milorada Dodika in opozoril, da je vsaka grožnja s secesijo destabilizacijska in nevarna. Izrazil je podporo Bosni in Hercegovini ter njenim državnim institucijam, prav tako pa tudi podaljšanju mandata operacije EUFOR Althea v okviru Berlinskega sporazuma.

Po poročanju več virov je Rusija izgnala estonskega diplomata iz Moskve kot odgovor na podobno potezo Estonije, ki je izgnala ruskega diplomata iz Talina. Rusko zunanje ministrstvo je ukrep označilo kot recipročnega.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko, Kaja Kallas, je opozorila, da srečanje med kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in severnokorejskim voditeljem Kim Jong-unom v Pekingu predstavlja neposreden izziv mednarodnemu redu. Poudarila je, da to srečanje ni le znak proti zahodu, temveč tudi opozorilo EU, da mora okrepiti svojo geopolitično moč v luči vojne v Ukrajini in drugih globalnih napetosti.

Nekdanja romunska premierka Viorica Dăncilă se je udeležila vojaške parade v Pekingu na povabilo kitajskega predsednika Xi Jinpinga, kar je sprožilo različne odzive. Dăncilă je dejala, da se je parade udeležila osebno. Kitajsko veleposlaništvo v Romuniji je pojasnilo, da sta bila Adrian Năstase in Viorica Dăncilă povabljena zaradi njunih prispevkov k odnosom med državama. Njihova prisotnost na paradi ob boku voditeljev, kot so Vladimir Putin in Kim Jong-Un, je pritegnila pozornost in povzročila reakcije, tudi s strani romunskega zunanjega ministrstva.