APDEJT.si

Ruski predsednik Vladimir Putin je sporočil, da je Rusija uspešno preizkusila jedrski supertorpedo Posejdon. Po njegovih besedah je to orožje močnejše od 'Sarmata'. Testiranje je potrdila tudi ruska državna agencija TASS.

Več sumljivih dronov je preletelo vojaško bazo v Marche-en-Famenne v Belgiji. Minister za obrambo Theo Francken je napovedal preiskavo incidenta. Vodstvo vojaškega tabora je izrazilo pričakovanje, da se bo to zgodilo.

Estonski raper Tommy Cash, letošnji tekmovalec na Evroviziji, je v koncertni dvorani Palladium v Rigi nastopil v sklopu svoje evropske turneje. Koncert je potekal 27. oktobra in je privabil številne oboževalce.

Litva je poklicala ruskega diplomata na zagovor zaradi vdora dveh ruskih letal v njen zračni prostor. Incident naj bi se zgodil v četrtek, ko sta bojno letalo Suhoj SU-30 in tanker IL-78 iz ruske eksklave Kaliningrad preletela litovski zračni prostor. Rusija zanika kršitev.

Estonija je okrepila svojo obrambno sposobnost z nakupom južnokorejskih raketnih sistemov K239 Chunmoo. Obrambni minister Hanno Pevkur in njegov južnokorejski kolega Ahn Gyu-back sta v Seulu podpisala sporazum o obrambnem sodelovanju, ki bo Estoniji omogočil, da z raketnimi sistemi Chunmoo dopolni obstoječe ameriške sisteme HIMARS. Ta poteza bo Estoniji omogočila večjo sposobnost za globoke udare.

NATO je poostrila ton glede ruskih letal, pri čemer je generalni sekretar Mark Rutte poudaril, da bo NATO sestreljeval ruska letala, ki kršijo njegov zračni prostor, samo če bodo predstavljala neposredno grožnjo. To sledi po opozorilih Rusije, da so Natove grožnje "zelo lahkomiselne in neodgovorne". Litva je poročala o kršitvah zračnega prostora s strani Rusije, medtem ko vojaški analitik Carlo Masala meni, da Putin preizkuša Natovo odvračanje in odzivnost posameznih držav.

Dva ruska vojaška lovca sta za približno 18 sekund vstopila v zračni prostor Litve, članice NATA. Zaradi incidenta je NATO v Litvi dvignil bojna letala.

Evropska unija je preko Evropskega instrumenta za povezovanje infrastrukture (EISI) namenila dodatnih 295,5 milijona evrov za projekt Rail Baltica, ki bo povezoval baltske države. Centralni koordinator projekta, AS RB Rail, je podpisal sporazum o sofinanciranju, s katerim se bo pospešila realizacija železniške povezave evropske širine.

Evropske države in Ukrajina so pripravljale mirovni načrt v 12 točkah, ki predvideva konec vojne ob trenutnih bojnih črtah. Donald Trump naj bi med pogovori prejšnji teden pritiskal na Volodimirja Zelenskega, da bi za mir prepustil regijo Donbas Rusiji.

Nemški politik Roderich Kiesewetter (CDU) je pozval k uvedbi strogih sankcij Evropske unije proti Madžarski, če madžarska vlada ob morebitnem prihodu v državo ne bi aretirala ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medtem pa evropski komisar poziva Evropo, naj popolnoma ustavi nakup ruskega plina, saj naj bi Putin energijo uporabljal kot orožje.

Moskva je obtožila EU, da poskuša sabotirati srečanje med Putinom in Trumpom z zaostrovanjem konflikta v Ukrajini. Kremelj je poudaril, da pred vrhom v Budimpešti ostajajo številna odprta vprašanja, datum pa še ni določen. Trump je pozval k takojšnji ustavitvi spopadov med Rusijo in Ukrajino ter spodbudil pogovore o spornih ozemljih. Prav tako naj bi Trump zahteval predajo celotnega Donbasa Putinu.

Generalni sekretar NATO Mark Rutte je poudaril vojaško premoč zveze NATO nad Rusijo, kljub temu pa se nadaljujejo prizadevanja za dodatno oboroževanje. Medtem strokovnjaki opozarjajo na možnost ruskega napada na NATO, pri čemer naj bi bil Estonija prva na udaru že leta 2028. Opozorila temeljijo na domnevnih težnjah Vladimirja Putina po obnovi Sovjetske zveze in prevzemu nadzora nad Evropo.

Nemški kancler Friedrich Merz je opozoril, da bi Rusija lahko napadla Moldavijo ali baltske države, če Ukrajina ne bo zdržala pritiska. Poudaril je, da mora Evropa nemudoma ukrepati s finančno, vojaško in politično pomočjo Ukrajini, da bi Rusijo prisilila k prekinitvi vojne.

Nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair je napovedal revizijo svojih operacij in opustitev nekaterih letališč v Franciji, Nemčiji, Avstriji in baltskih državah (Estoniji, Latviji in Litvi), poleg Španije. Razlog za to so višje letališke takse in davki, ki vplivajo na dobičkonosnost poslovanja na teh lokacijah.

EU-jeva zunanja voditeljica Kaja Kallas meni, da mednarodna skupnost ne sme nagraditi Rusije za njeno agresivno vojno proti Ukrajini. Kallas je dejala, da bi s tem poslali sporočilo vsem agresorjem po svetu, da si lahko preprosto vzamejo, kar želijo.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil mnenje, da Budimpešta ni primerna lokacija za sestanek o Ukrajini. Madžarski premier Orban je izjavil, da bo kruh pojeftinil s prihodom Putina in Trumpa v Budimpešto. Obstaja tudi možnost, da bi vzhodne članice Nata poskušale sabotirati srečanje med Putinom in Trumpom v Budimpešti.

Donald Trump je izjavil, da želi s financami pritisniti na Rusijo, da bi jo prisilil k pogajanjem. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je opozoril Vladimirja Putina na ekonomske posledice nadaljnje agresije. Ukrajinska vojaška obveščevalna služba je poročala, da se veliko število kubanskih plačancev bori v ruskih silah. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je kritiziral ZDA zaradi zagotavljanja obveščevalnih podatkov in raket Ukrajini.

Velika Britanija širi svojo vojaško prisotnost v vzhodni Evropi, ne le v Ukrajini. V zadnjih šestih mesecih je London ukrajinskim silam dobavil več kot 85.000 vojaških dronov in načrtuje pošiljanje vojaških inštruktorjev v Moldavijo. Generalni sekretar NATO, Mark Rutte, je pred srečanjem obrambnih ministrov držav članic zavezništva v Bruslju izjavil, da ima NATO vse zmogljivosti za obrambo pred morebitnimi ruskimi provokacijami.

Obrambni ministri Nata so se v Bruslju sestali na prvem zasedanju po junijskem vrhu zavezništva, kjer so razpravljali o povečanju obrambnih izdatkov, nadaljnji podpori Ukrajini in nedavnih incidentih z droni na vzhodu zavezništva. Zvečer so se jim pridružili še obrambni ministri EU, ki so prav tako govorili o krepitvi obrambe in varnosti v Evropi, vključno z možnostjo postavitve 'dronskega zidu'.

Zaradi škode, ki so jo povzročili nedavni ruski napadi na energetsko infrastrukturo, je prišlo do obsežnih izpadov električne energije v osmih ukrajinskih regijah. Prizadete so regije Sumi, Harkov, Poltava, Dnipropetrovsk, Kirovograd, Čerkasi, Zaporožje in Kijev. Rusija je v zadnjih tednih okrepila napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in železniško omrežje, kar je še posebej zaskrbljujoče ob bližajoči se zimi.