Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je zanikal, da bi Rusija načrtovala napad na države NATO in Evropske unije. Kljub temu je zatrdil, da bo vsaka agresija proti Rusiji prejela odločen odgovor.
V tednu od 19. do 25. septembra so se na sedežu Združenih narodov zbrali svetovni voditelji. Predsednik ZDA, Donald Trump, je bil kritičen do ZN in Rusijo označil za 'papirnatega tigra'. Ob robu srečanja so nekatere države priznale Palestino. Rusija je izzvala članice Nata z vdorom v estonski zračni prostor. Vzporedno so se na Danskem pojavili neznani droni nad največjo vojaško bazo, kar je sprožilo zaskrbljenost in obtožbe o evropski propagandi s strani Rusije.
Objavljena je bila anketa, ki kaže, da 67 % Poljakov podpira sestreljevanje ruskih letal, ki kršijo zračni prostor držav članic Nata, medtem ko je proti temu 8,7 % vprašanih. V Evropi potekajo razprave o uporabi orožja proti ruskim letalom nad Baltskim morjem. Obenem pa so se pojavili očitki na račun zahodnih medijev glede njihovega poročanja o Ukrajini.
Karl Jakob Hein je bil po svojem debiju v Bundesligi, kjer je prejel štiri gole proti Bayernu iz Münchna (0:4), deležen pohval tako s strani soigralcev kot tudi nasprotnikov. Poudarili so, da je kljub visokemu porazu odigral vrhunsko. Harry Kane je po zmagi Bayerna dejal, da je "srečen" pri Bayernu in presegel dosežke Ronalda in Haalanda.
Ukrajinski droni so napadli rusko naftno industrijo in zadeli črpališče v bližini Volge, s čimer so vplivali na naftovod Družba. Ukrajina je obtožila Madžarsko, da vohuni za Rusijo z droni, ki naj bi kršili ukrajinski zračni prostor, vendar Madžarska te obtožbe zavrača. Ukrajinski vojaški poveljnik je izjavil, da so ruske ofenzive propadle.
Evropska unija si prizadeva pospešiti izgradnjo "protidronskega zidu" kot odgovor na ruske grožnje, pri čemer si želi izkušnje pridobiti od Ukrajine. Deset držav članic EU, vključno s tistimi, ki so že bile izpostavljene ruskim vdorom, projekt obravnava kot prednostno nalogo. Ukrajinska vojska je poročala o zaznavi številnih ruskih dronov nad različnimi regijami države.
Ukrajina nadaljuje z napadi na rusko energetsko infrastrukturo, vključno z rafinerijami v južni Rusiji. Medtem so se pojavile nove napetosti med Ukrajino in Madžarsko, saj naj bi Madžarska z droni vohunila za ukrajinskimi industrijskimi obrati. Ruske vojaške aktivnosti, vključno z bojnimi letali nad Baltskim morjem in droni v državah kot je Poljska, so sprožile odziv zveze NATO.
Novinar Vitalij Portnikov meni, da Moskva s provokacijami v zračnem prostoru preizkuša meje EU in da bo ključno, kaj se bo zgodilo, ko bo sestreljeno prvo rusko letalo s posadko. Medtem je Rusija izzvala članice Nata z vdorom v estonski zračni prostor. Na sedežu ZN so se zbrali svetovni voditelji, ameriški predsednik Donald Trump pa je bil kritičen do organizacije in Rusijo označil za papirnatega tigra. Ob robu srečanja je več držav priznalo Palestino.
Donald Trump je izjavil, da lahko Ukrajina ponovno osvoji izgubljena ozemlja, kar je preobrat glede na njegove prejšnje izjave. Vendar pa Trump ni podprl Kijeva, temveč je pozval evropske sile k ukrepanju. Kaja Kallas je opozorila, da Evropa ne more sama nositi bremena Ukrajine, saj si Bruselj in Washington izmenjujeta odgovornost za reševanje konflikta. EU se boji, da bodo ZDA zmanjšale svojo vključenost v ukrajinsko vprašanje.
NATO je v Litvi prestregel pet ruskih bojnih letal, kar se je zgodilo v času povečane napetosti zaradi ruskih vdorov v zračni prostor držav članic NATO, kot so Poljska, Estonija in Romunija. Incidenti vključujejo tudi drone v bližini danskega zračnega prostora. Kremelj je obsodil ideje o sestreljevanju ruskih letal s strani NATO kot 'nevarne' in 'neodgovorne', pri čemer so se odzvali na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Kreml je označil grožnje ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o napadu na Kremelj za 'neodgovorne'. Poleg tega je Kreml branil suvereno odločitev Turčije o sodelovanju z Rusijo in zavrnil obtožbe o kršitvah zračnega prostora Nata kot neutemeljene.
V Moldaviji so potekale ključne parlamentarne volitve, ki so odločale o prihodnji usmeritvi države, bodisi proti Evropi ali Rusiji. Rusija je aktivno poskušala vplivati na volitve in preusmeriti državo od evropske poti, medtem ko je podpirala politike, ki naj bi podpirali evropsko integracijo, a v resnici delujejo drugače. Volitve so bile označene za najpomembnejše od neodvisnosti Moldavije leta 1991.
Po tem, ko so ruska letala MiG-31 kršila estonski zračni prostor, so se zavezniki v Natu razdelili glede politike glede sestreljevanja ruskih letal, ki kršijo zračni prostor zavezništva. Nekatere države, kot so ZDA, Poljska in baltske države, zagovarjajo odločnejši odziv, medtem ko so interceptorska letala NATO večkrat mobilizirali zaradi zaznave ruskih bojnih letal nad Baltskim morjem.
NATO je v četrtek sporočil, da so njihova bojna letala prestregla pet ruskih vojaških letal, ki so letela blizu zračnega prostora zveze NATO v bližini Latvije. Ruska letala niso upoštevala mednarodnih pravil o varnosti letenja. V formaciji so bila tri letala MiG-31, eno Su-30 in še eno neznano letalo. Madžarska bojna letala Gripen so bila aktivirana za identifikacijo in spremljanje ruske formacije.
Evropska radiodifuzna zveza (EBU) bo novembra glasovala o udeležbi Izraela na Evroviziji 2026 na Dunaju. Več držav je izrazilo nasprotovanje udeležbi Izraela, nekatere pa so zagrozile z bojkotom.
Japonska razmišlja o pridružitvi evropski koaliciji za podporo ukrajinskemu bojevanju z droni proti Rusiji. Evropska komisija je v Bruslju razpravljala o izgradnji 'zidu z dronovi' za zaščito vzhodnega dela Evropske unije pred rusko grožnjo. Države, vključno z Dansko, Finsko in Poljsko, se bodo udeležile vrha z Ukrajino, kjer bodo razpravljale o načrtih za 'temelj verodostojne obrambe'.
Po ponovnih alarmih zaradi dronov na Danskem, so oblasti okrepile preiskavo v vseh smereh, vključno z nadzorom na meji z Nemčijo. Sum se pojavlja tudi zaradi prisotnosti ruske vojaške ladje v bližini.
Estonska premierka Kaja Kallas je izrazila obžalovanje, da vse države EU ne morejo prekiniti odvisnosti od ruskih energentov, pri čemer je izpostavila Madžarsko in Slovaško, ki bi morali poiskati druge dobavitelje. Medtem je ameriški predsednik Donald Trump pozval turškega predsednika Recepa Erdogana, naj popolnoma opusti ruske energente.
Misija NATO za patruliranje, ki deluje iz Litve, je dvignila svoje lovce kot odgovor na premike petih ruskih letal nad Baltskim morjem, ki so se približevala latvijskemu zračnemu prostoru. Incident je sprožil zaskrbljenost, pri čemer je litovski minister izrazil mnenje, da nekdo preizkuša potrpljenje zavezništva.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi morale države članice Nata sestreljevati ruska letala, ki vstopijo v njihov zračni prostor, če je to potrebno. Ruski ambasador v Franciji, Aleksej Meškov, je ponovil, da bi sestrelitev ruskega letala pomenila vojno. V zadnjih dveh tednih so se povečali vdori v Natov zračni prostor, vključno z napadalnimi droni v Poljski, MiG-39 v Estoniji in nadzornimi droni v Kopenhagnu in Oslu.