APDEJT.si

Deset let po najhujši okoljski katastrofi v Braziliji, pripadniki avtohtonega ljudstva Krenak še vedno žalujejo za tem, kar imenujejo »smrt reke«. Pripadniki ljudstva Krenak zahtevajo pravico in opozarjajo na uničujoče posledice, ki jih je povzročila katastrofa. Pričakujejo, da bo konferenca COP30 priložnost za opozarjanje na okoljsko problematiko in zahteve po pravični odškodnini.

Evropska komisija želi skrajšati čas potovanja z vlakom med evropskimi metropolami do leta 2040. Načrt vključuje hitre železniške povezave, ki bi omogočale hitrosti 200 km/h ali več. Na primer, potovanje med Berlinom in Köbenhavnom naj bi trajalo štiri ure namesto sedem.

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko, Kaja Kallas, je izrazila prepričanje, da bi lahko Evropska unija sprejela nove članice do leta 2030. Poudarila je, da je to nujno zaradi geopolitičnih razmer, ki jih zaznamuje vojna v Ukrajini. Med državami, ki so na poti v EU, sta omenjeni Republika Moldavija in Ukrajina, medtem ko naj bi bile Srbija in Gruzija v zastoju.

Južnoafriška vlada je napovedala preiskavo o tem, kako je bilo 17 njenih državljanov prevaranih, da so se pridružili kot plačanci v vojni med Rusijo in Ukrajino. Državljani so zaprosili za pomoč pri pobegu iz konflikta.

Marjan Šarec je v intervjuju poudaril, da je Črna gora še vedno vodilna kandidatka za članstvo v EU in da je reforma politične strukture EU nujna zaradi neučinkovitosti odločanja. Medtem je Evropska unija ponovno odprla razpravo o širitvi, pri čemer je komisarka Marta Kos opozorila na zunanje sile, ki poskušajo preprečiti širitev. Deset držav ob Jadranskem in Jonskem morju je izdalo skupno izjavo, v kateri poudarjajo pomembnost širitve EU.

Evropska komisija je predstavila akcijski načrt za hitre vlake, ki predvideva drastično skrajšanje potovalnih časov med evropskimi prestolnicami do leta 2040. Potovanja naj bi potekala s hitrostjo 200 kilometrov na uro ali več, kar naj bi zmanjšalo potrebo po letalskih poletih.

Evropska komisija se je odločila zadržati 215 milijonov evrov od drugega plačila Bolgariji v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Država bo prejela 439 milijonov evrov. Zadržanje dela plačila je povezano z neizpolnitvijo ključne faze reforme protikorupcijske komisije.

Hyundai bo razširil svoj evropski testni center v Rüsselsheimu z investicijo 150 milijonov evrov, kar poudarja pomembnost temeljitega testiranja avtomobilov pred lansiranjem na trg. Rüsselsheim tako ostaja pomembna lokacija za avtomobilsko industrijo.

Evropska unija pripravlja načrt za vzpostavitev 'vojaškega Schengena', ki bi omogočil hitrejše premikanje vojakov in vojaške opreme po Evropi v primeru ruskega napada. Cilj je zmanjšati birokracijo in pospešiti transport enot zaradi dvomov o zanesljivosti ZDA in novih ruskih groženj.

Nemčija bo leta 2026 Ukrajini namenila dodatne tri milijarde evrov pomoči. Minister za finance Lars Klingbeil je v dogovoru z ministrom za obrambo Borisom Pistorijusom predlagal to povečanje kot del reorganizacije proračuna.

Humanitarni vodja Združenih narodov, Tom Fletcher, opozarja na porast nasilja na okupiranem Zahodnem bregu, kjer se napadi izraelskih naseljencev na Palestince in njihovo lastnino stopnjujejo. Poročajo tudi o krizi lakote na Madagaskarju in naraščajoči stopnji debelosti v Evropi.

Okoljski ministri držav članic Evropske unije so po več kot 18 urah pogajanj potrdili cilj 90-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2040. Pri tem bodo upoštevali tudi do pet odstotkov mednarodnih ogljičnih dobropisov. Unija mora cilj za leto 2035 posredovati Združenim narodom pred podnebno konferenco COP30 v Braziliji.

Glavni izvršni direktor družbe Gunvor, Torbjørn Tørnqvist, je opozoril, da bi propad načrtovanega prevzema hčerinske družbe Lukoil International GmbH, ki je v lasti Lukoila in ima prekomorske posle, lahko povzročil izgubo delovnih mest in motnje v dobavi goriva v evropskih državah. Tørnqvist je poudaril, da bi neuspeh posla, ki ga v dveh tednih ni mogoče zaključiti, lahko paraliziral mednarodne operacije Lukoila in resno ogrozil številna delovna mesta ter naftno-predelovalne zmogljivosti.

V Braziliji, v amazonskem obalnem mestu Belem, se je začel letni podnebni vrh Združenih narodov. Svetovni voditelji so se zbrali z upanjem na ukrepanje. Pred vrhom so se sestali mednarodni voditelji, vključno z nemškim Merzem in brazilskim Lulo, da bi razpravljali o podnebnih ukrepih. Strokovnjaki poudarjajo pomen potrditve ambicij za omejevanje.

Češka je, skupaj z drugimi državami, izpogajala številne koncesije glede novega podnebnega cilja Evropske unije za leto 2040, pri čemer so nekatere države končni tekst podprle. Češki minister za okolje Petr Hladík je sporočil, da je Češka kljub temu glasovala proti dogovoru, v skladu s svojo dolgoročno pozicijo. Ministri so dosegli predhodni dogovor v zgodnjih jutranjih urah.

Bundestagska predsednica Julia Klöckner (CDU) je Nemčijo označila za 'bordel Evrope' in pozvala k strožji zaščiti prostitutk. Kritična je do trenutne zakonodaje, ki po njenem mnenju ne zagotavlja zadostne varnosti. Predlaga prenovo zakona o zaščiti prostitutk in se želi zgledovati po zakonodaji drugih držav.

Marija Zaharova je ponovila, da Evropa ne razume, da so njene težave povezane s financiranjem Ukrajine, ki jo vidi kot "kamen na vratu" Evrope. Dodala je, da bi Ukrajina lahko postala gospodarski biser in žitnica Evrope, če se države EU ne bi vmešale in jo "izkrivile".

Donald Trump je izrazil mnenje, da Južna Afrika ne bi smela biti del skupine G20. Vrh G20 bo potekal 22. in 23. novembra v Johannesburgu.

Hong Kong aktivno spodbuja razvoj umetne inteligence kot ključnega dejavnika za privabljanje globalnih naložb in talentov. Finančni minister Paul Chan Mo-po je poudaril, da je globalno zasebno kapital investiral že več kot 190 milijard ameriških dolarjev v umetno inteligenco, kar kaže na pomembno strukturno spremembo. Poleg tega so reforme na področju kotacij v zadnjih osmih letih povečale tržni delež tehnoloških podjetij, pri čemer se je tržna kapitalizacija podjetij nove ekonomije močno povečala.

Odbor Evropskega parlamenta za pravice žensk in enakost spolov (FEMM) je podprl evropsko državljansko pobudo 'Moj glas, moja izbira', ki si prizadeva za zagotovitev varnega in dostopnega splava po vsej Evropski uniji.