APDEJT.si

Evropski borzni indeksi so v ponedeljek zjutraj zabeležili rast, medtem ko vlagatelji pričakujejo odločitve centralnih bank in nove objave poslovnih rezultatov. Panevropski indeks Stoxx 600 je narasel za 0,4 odstotka na 574,3 točke. Nemški DAX je porasel za 0,82 odstotka, francoski CAC 40 za 0,26 odstotka, medtem ko je londonski FTSE 100 zrasel za 0,16 odstotka.

Države članice Evropske unije razmišljajo o razširitvi mandata agencije Frontex, ki bi ji omogočil večje pristojnosti pri nadzoru zračnega prostora in obrambi pred droni. Ta poteza sledi nedavnim incidentom z droni v evropskem zračnem prostoru in se nanaša tudi na zaščito kritične infrastrukture. O predlogu poročajo na podlagi zaupnih dokumentov Sveta EU.

Evro je v ponedeljek zrasel proti britanskemu funtu zaradi političnega pritiska na britansko finančno ministrico Rachel Reeves in skrbi glede prihajajočega jesenskega proračuna. Trgovci so zaskrbljeni zaradi fiskalnih tveganj Združenega kraljestva, kar pritiska na vrednost funta. Odločitev Bank of England o obrestnih merah bo objavljena v četrtek.

Kriptovalute so doživele padec, pri čemer sta Bitcoin in Ethereum vodila val likvidacij v vrednosti 400 milijonov dolarjev. Bitcoin se je spustil pod 107.500 dolarjev, kar je povzročilo likvidacijo več kot 162.000 dolgih pozicij, medtem ko je Ethereum utrpel podobne izgube. Vlagatelji so se obrnili k stabilnim kovancem in Bitcoinu kot varnejšim naložbam. Analitik napoveduje, da bo Bitcoin v novembru v dobrem položaju za doseganje novih vrhuncev.

Evropa postaja pomemben steber na globalnem trgu kolokacijskih podatkovnih centrov, ki vstopa v obdobje pospešene rasti. Kolokacija omogoča podjetjem, da svojo IT opremo namestijo v podatkovnem centru tretjega ponudnika, kar jim zagotavlja električno energijo, hlajenje in povezljivost brez stroškov in težav, povezanih z lastnim upravljanjem.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruske zračne sile z zračnimi bombami FAB-500 uničile začasne položaje ukrajinske nacionalne garde v kraju Rodinsko v Donecki regiji. Napad naj bi izvedli v času, ko se je na ciljnem območju zbralo veliko število vojakov.

Evropska unija in Združene države Amerike sta se konec julija dogovorili o sporazumu v zvezi s carinami. S tem dogovorom so se izognili najhujšemu, vendar bodo posledice še vedno prisotne. Dogovor bo vplival na podjetja in potrošnike.

Donald Trump je v intervjuju za CBS News potrdil, da bodo ZDA izvajale jedrske poskuse, vendar ni želel natančneje pojasniti, ali to vključuje detonacije bojnih glav. Izjavil je tudi, da sta Vladimir Putin in Xi Jinping močna in inteligentna voditelja, s katerima se ni priporočljivo igrati. Poleg tega meni, da je rusko vodstvo zainteresirano za gospodarsko sodelovanje z ZDA.

Novi članki poročajo, da bi lahko Ukrajina izgubila finančno podporo IMF, če Evropska unija ne bo dosegla dogovora o posojilu v višini 140 milijard evrov, zavarovanem z zamrznjenim ruskim premoženjem. Belgija naj bi nasprotovala rešitvi, kar bi lahko povzročilo prekinitev pomoči.

Po tem, ko načrti Evropske komisije za nadzor klepetov na WhatsAppu in podobnih platformah niso dobili podpore, nemški Richterbund pozdravlja to odločitev, vendar hkrati poziva k uvedbi nemških rešitev, vključno z obveznim shranjevanjem IP naslovov za boj proti otroški pornografiji.

Ruske sile poročajo, da ukrajinski mejni policisti množično bežijo na ozemlje Evropske unije. Razlogi za beg niso navedeni.

Kitajska podjetja, vključno z državnimi giganti in manjšimi rafinerijami, so zmanjšala nakupe ruske nafte zaradi strahu pred sankcijami ZDA proti Rosneftu in Lukoilu. Posledično je Kitajska ukinila skoraj polovico uvoza nafte iz Rusije.

Evropska komisija se ne želi lotiti tvegane zaplembe ruskih suverenih sredstev, kar bo države članice EU prisililo k najemanju novih posojil za financiranje Kijeva. Po poročanju Euronews bi lahko finančne potrebe Ukrajine med letoma 2026 in 2027 dosegle 60 milijard evrov, kar bo močno obremenilo proračune evropskih držav.

Kitajska je po pogovorih z Evropsko komisijo in ZDA odložila uvedbo omejitev izvoza redkih zemelj v Evropsko unijo za eno leto. Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je sporočil, da je do odloga prišlo po dogovoru med predsednikoma ZDA in Kitajske, Donaldom Trumpom in Ši Džinpingom.

Rusija uporablja podobne metode kot ISIS za destabilizacijo Evrope. Center za boj proti dezinformacijam opozarja, da Kremelj mobilizira marginalizirane, pretežno rusko govoreče posameznike, s ponudbo ideološko privlačnih pripovedi, bodisi verske ali nacionalistične narave. Ruske obveščevalne službe, tako kot teroristična skupina ISIS, uporabljajo ciljno propagando, dezinformacije in družbene medije za novačenje ranljivih skupin prebivalstva.

Evropska centralna banka (ECB) se pripravlja na začetek pilotne faze digitalnega evra, ki naj bi se začela leta 2027, prva izdaja pa je predvidena za leto 2029, odvisno od odobritve pravnega okvira. Cilj projekta je posodobitev plačil, zaščita zasebnosti in denarne suverenosti. Kljub temu pa se v kripto skupnosti pojavljajo kritike, ki izražajo zaskrbljenost glede nadzora, ki bi ga centralne banke lahko imele nad uporabniki.

Rusija je prepovedala vstop številnim predstavnikom evropskih institucij in držav članic Evropske unije kot odgovor na sprejetje 19. paketa sankcij proti Rusiji. Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je bil seznam oseb, ki jim je vstop prepovedan, precej razširjen, ker so te osebe vpletene v protirusko politiko Bruslja.

Dansko predsedstvo Sveta EU predlaga, da bi tehnološka podjetja prostovoljno iskala posnetke spolnih zlorab v spletnih klepetih. Predlog uredbe EU o preprečevanju spolnih zlorab otrok namreč ni prejel zadostne podpore članic, zato se možnost obveznega pregledovanja opušča.

Rast cen življenjskih potrebščin v državah z evrom se je oktobra nekoliko umirila. Letna stopnja inflacije je bila 2,1-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke manj kot septembra, je navedel evropski statistični urad Eurostat. Najbolj so se podražile storitve, med blagom pa hrana, alkohol in tobačni izdelki.

Evropska centralna banka (ECB) je, kot je bilo pričakovano, ohranila ključne obrestne mere nespremenjene pri 2 %. Odločitev je bila sprejeta kljub ponovnemu naraščanju inflacije, ki pa ostaja blizu ciljne vrednosti 2 % na srednji rok. Svet ECB je ocenil, da se gospodarstvo evroobmočja še naprej krepi, vendar ostajajo obeti negotovi. Obrestne mere za depozite, glavne operacije refinanciranja in posojila so ostale nespremenjene.