APDEJT.si

Evropski poslanci so glasovali za poglobitev integracije obrambne industrije EU z Ukrajino. Razlog za to je negotovost glede ameriškega mirovnega načrta in ruske operacije nekonvencionalnega bojevanja, ki vznemirjajo 27-članski blok.

Bela hiša je izrazila optimizem glede mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo. Izjavili so, da je bil dosežen velik napredek, vendar ostajajo nekatere občutljive, a ne nepremostljive podrobnosti, ki jih je treba rešiti v nadaljnjih pogovorih.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil zaskrbljenost, da lahko ruske balistične rakete dosežejo katero koli točko v Evropski uniji. Poleg tega je Macron poudaril, da ima Evropa pravico upravljati z zamrznjenimi ruskimi sredstvi.

Generalni sekretar zveze NATO Mark Rutte se bo udeležil današnjega sestanka "koalicije voljnih" za Ukrajino, so sporočili iz tiskovne službe zavezništva. Sestanku bosta sopredsedovala francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer. Srečanje bo potekalo prek spleta.

Emmanuel Macron je izjavil, da je Evropa vstopila v novo fazo strateškega konflikta z Rusijo, pri čemer je poudaril grožnjo, ki jo predstavlja Moskva. Hkrati je zavrnil možnost, da bi Francija v okviru reforme služenja vojske napotila mlade Francoze v Ukrajino. Macron je pojasnil, da so bile besede načelnika generalštaba francoske vojske, ki naj bi pozival Francoze, naj bodo pripravljeni na "izgubo svojih otrok" zaradi zadrževanja Rusije, iztrgane iz konteksta. Poudaril je, da ne bo takojšnjega pošiljanja francoskih vojakov v Ukrajino, vendar je dodal, da je približno 20 držav pripravljenih sodelovati v "sileh za odvračanje" po koncu spopadov.

Marco Rubio je iz Trumpovega mirovnega načrta za Ukrajino odstranil določbe, ki bi trajno prepovedale članstvo Ukrajine v Natu in preprečevale vzpostavitev varnostnih sil držav članic Nata znotraj Ukrajine, kar bi lahko odvračalo Rusijo od ponovnih napadov. Spremenjena je bila tudi določba, ki je prvotno zahtevala, da Ukrajina odstopi ozemlje Rusiji, je dodal uradnik Bele hiše.

Po obisku Mohameda bin Salmana v Beli hiši je Savdska Arabija stopila v stik z Iranom in se dogovorila za srečanje na visoki ravni v Parizu v naslednjih 24 urah. Trump naj bi princu zaupal vodenje pogajanj med Iranom in ZDA.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Moskva pričakuje, da bo Washington posredoval prehodno različico načrta za rešitev v Ukrajini, ki bo dogovorjena z Evropejci in Ukrajinci. Lavrov je tudi dejal, da je Rusija med konfliktom v Ukrajini postala bolj enotna in se očistila ljudi, ki so bili neiskreni do domovine. Dodal je, da so evropske države zamudile priložnost, da bi postale enakopravne udeleženke pogajalskega procesa.

Par pand, ki ga je Kitajska leta 2012 posodila Franciji kot diplomatsko darilo, je zapustil živalski vrt Beauval in se pod policijskim spremstvom odpravil proti letališču Roissy, od koder so ju prepeljali nazaj na Kitajsko.

Direktor ruske Zunanje obveščevalne službe (SVR) Sergej Nariškin je v ponedeljek v Moskvi izročil ruske potne liste hčerki in vnuku francoskega informatorja Žorža Paka, ki je nekoč prispeval k ohranjanju miru. Prejemnici sta Isabel Pak in Dimitri Folimonoff. Slovesnost je potekala na sedežu SVR v moskovski četrti Jasenevo.

Po poročilu Združenih narodov je bilo leta 2024 ubitih približno 50.000 žensk in deklet v partnerskem ali družinskem nasilju. To pomeni, da je po svetu vsakih deset minut ubit ena ženska ali dekle.

Kremlju se je zdel evropski mirovni načrt za Ukrajino nekonstruktiven, medtem ko je podprl dele ameriškega predloga. Republikanski senator Mitch McConnell je kritiziral mirovni načrt, češ da je pod vplivom Rusije. Po poročanju virov naj bi ukrajinska delegacija načeloma pristala na Trumpov mirovni načrt, kar je povzročilo padec cen nafte. Zaradi tega je republikanski kongresnik razmišljal o odstopu. Poročali so o obnovljenih pogovorih med ZDA in Rusijo za hrbtom Kijeva. Zelenski naj bi se ta teden srečal s Trumpom, da bi sklenil dogovor.

Iranski zunanji minister Seyed Abbas Araghchi je med obiskom na Nizozemskem govoril na 30. srečanju držav članic Konvencije o prepovedi kemičnega orožja v Haagu.

Rusija je zavrnila vložek Evrope v mirovne predloge za Ukrajino in izrazila podporo prvotnemu 28-točkovnemu načrtu Donalda Trumpa. Ukrajinski uradniki so potrdili, da ta načrt ne obstaja več, medtem ko je Rusija dejala, da so spremembe v načrtu zanjo nesprejemljive. Svetovalec nekdanjega direktorja Cie je dejal, da Trumpov načrt pomeni, da bo Vladimir Putin dobil "vse, kar si želi".

Azerbajdžan je bil 24. novembra 2025 v Parizu na 25. zasedanju Generalne skupščine držav pogodbenic Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine iz leta 1972 izvoljen za članico Odbora za svetovno dediščino UNESCO za obdobje 2025-2029.

V Baltskem morju so se začele obsežne vojaške vaje držav Nata pod vodstvom finskih pomorskih sil. Vaje »Freezing Winds 25«, ki potekajo na južni obali Finske, v Arhipelaškem morju in Finskem zalivu, vključujejo okoli pet tisoč vojakov in 20 ladij iz več držav, med drugim iz Belgije, Danske, Estonije, Francije, Nemčije, Latvije, Litve, Nizozemske, Poljske in ZDA. Sodeluje tudi 1. stalna protiminska skupina Nata (SNMCMG1), pa tudi lovci, helikopterji in letala za pomorsko opazovanje.

Francija bo okrepila pritisk na Rusijo po obsežnem ruskem napadu na Ukrajino 14. novembra, je sporočilo francosko zunanje ministrstvo. Pariz obsoja napad in obljublja nadaljnjo podporo Ukrajini.

V ruskem nočnem raketnem napadu na mesto Balakliia v vzhodni Ukrajini so umrle tri osebe, deset civilistov je bilo ranjenih, med njimi trije otroci. Raketni napad je poškodoval stanovanjske zgradbe in vozila v središču mesta. Na kraju dogodka so posredovale službe za izredne razmere.

Ameriški predsednik Donald Trump je kritiziral ukrajinsko vodstvo zaradi domnevne nehvaležnosti za ameriška mirovniška prizadevanja. Njegova izjava sovpada z začetkom pogovorov v Ženevi o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino, kjer so evropski predstavniki izrazili zadržke. Trump je ob tem znova kritiziral tudi Evropo zaradi odvisnosti od ruske nafte.

Kremelj je izjavil, da francoska bojna letala ne bodo spremenila situacije v Ukrajini. Kljub temu je Ukrajina sklenila desetletni dogovor s Francijo o dobavi 100 bojnih letal Rafale za okrepitev svoje obrambe. Kremelj hkrati upa na novo srečanje z Združenimi državami, kjer bi razpravljali o možni rešitvi za konec vojne v Ukrajini.

Zunanji ministri držav G7 so pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini. V skupni izjavi so ministri Nemčije, Velike Britanije, Kanade, Francije, Italije, Japonske in ZDA izrazili "neomajno podporo" ozemeljski celovitosti Ukrajine, ki jo je napadla Rusija. Napovedali so povečanje gospodarskega pritiska na Rusijo z ekonomskimi sankcijami in preučujejo ukrepe proti državam in organizacijam, ki financirajo ruska vojna prizadevanja. Ta poziv prihaja v ozadju dvomov o pripravljenosti Rusije za pogajanja.

Ukrajinske sile so napadle rafinerijo nafte v Rjazanju, radarsko postajo Nebo-U in območja, kjer so bili zbrani ruski vojaki. Prav tako so izvedle sabotažo na Transsibirski železnici, da bi preprečile dobavo orožja iz Severne Koreje. Rusija je medtem napadla Sumsko regijo z napredno protiladijsko raketo Cirkon. Nemčija je Ukrajini namenila 150 milijonov evrov za nakup orožja, Bundestag pa je sprejel načrt proračuna za leto 2026, ki Ukrajini namenja 11,5 milijarde evrov pomoči.

Nemški kancler Fridrih Merc je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom poudaril, da mora biti Evropa del vsakega mirovnega procesa za Ukrajino. Merc je izjavil, da vojn ne morejo končati velike sile preko glav prizadetih držav in da je za konec vojne potrebno soglasje Ukrajine in Evrope. Opozoril je, da bi imel morebitni poraz in razpad Ukrajine vpliv na evropsko politiko.

Ukrajinski pogajalec Rustem Umerov je izjavil, da Kijev ne bo sprejel dogovorov, ki bi presegli njene rdeče črte, v povezavi z ameriškim mirovnim predlogom, ki nakazuje koncesije Moskvi. Kremelj trdi, da uradnega mirovnega načrta iz Washingtona ni prejel, a poziva Ukrajino k takojšnjim pogajanjem. Nemčija, Francija in Velika Britanija podpirajo prizadevanja za mir, vendar poudarjajo, da mora vsaka rešitev vključevati Kijev in evropske partnerje. Ameriški mediji pa poročajo o načrtu v 28 točkah, ki predvideva ukrajinsko odpoved članstvu v Natu, izgubo ozemlja in zmanjšanje vojske, v zameno pa bi Rusija bila ponovno sprejeta v G8, sankcije pa bi bile odpravljene.

Zelenski je izrazil, da se Ukrajina sooča z enim najtežjih trenutkov v svoji zgodovini, pri čemer tvega izgubo dostojanstva ali ključnega partnerja. Nemški kancler Merz, francoski predsednik Macron in britanski premier Starmer so se posvetovali z Zelenskim o ameriškem mirovnem načrtu in poudarili, da mora biti Evropa tesno vključena v prizadevanja za končanje vojne in zagotovitev suverenosti Ukrajine. Velika Britanija naj bi Ukrajini ponudila varnostna jamstva v stilu Nata, če bo dosežen mirovni sporazum. V ZDA je bil predlagan mirovni načrt s 28 točkami. Visoki ukrajinski varnostni uradnik je zanikal, da bi sprejel pogoje Trumpovega mirovnega načrta.

Ameriški državni sekretar Marko Rubio je izjavil, da je predsednik ZDA Donald Trump "zelo zadovoljen" z napredkom pogovorov o mirovnem načrtu za Ukrajino, ki potekajo v Ženevi. Hkrati se pojavljajo informacije, da naj bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prihodnji teden obiskal Washington, kjer naj bi se sestal s Trumpom in razpravljal o načrtu za rešitev konflikta v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in z njim podpisal pomemben sporazum o okrepitvi Ukrajine. Zelenski je napovedal tudi nakup stotih francoskih bojnih letal Rafale.

Senator Lindsey Graham je kritiziral Trumpov mirovni načrt za Ukrajino, medtem ko je Putin izjavil, da bi lahko bil osnova za končno mirovno rešitev. Ukrajina se je strinjala, da bo začela pogajanja z ameriškimi uradniki o načrtu, čeprav nekateri v Ukrajini izražajo strah, da načrt pomeni kapitulacijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in francoski predsednik Emmanuel Macron sta podpisala memorandum o soglasju za nakup letal, sistemov zračne obrambe in dronov. Francija naj bi Ukrajini dobavila približno 100 lovskih letal Rafale v vrednosti več kot deset milijard evrov. Medtem se je Zelenski znašel v korupcijski aferi, vredni 100 milijonov dolarjev, v katero so vpleteni vladni uradniki, povezani z njim. Afera vključuje domnevno poneverbo državnega podjetja za jedrsko energijo Energoatom.

Kremlj je ponovil, da ni uradno prejel ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Dokument naj bi Ukrajini predlagal prepustitev regij Doneck in Lugansk Rusiji. Ukrajinski predsednik Zelenski načrt zavrača in se pripravlja na predstavitev alternativ. Analiza razkriva, da ameriški načrt, ki ga spodbuja Donald Trump in naj bi bil usklajen z Rusijo, daje prednost ruskim zahtevam.

Ukrajina in Francija sta podpisali sporazum, po katerem naj bi Ukrajina v naslednjih desetih letih kupila 100 francoskih lovskih letal Rafale s polno bojno opremo. Vendar pa nekateri strokovnjaki menijo, da Ukrajina teh letal ne bo nikoli plačala.

V Ženevi so se sestali predstavniki ZDA, Ukrajine in več evropskih držav, da bi razpravljali o 28-točkovnem mirovnem načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino. Visoki uradniki so se pogovarjali o naslednjih korakih za končanje vojne.

Ukrajina načrtuje posodobitev svoje zračne flote z nakupom do 100 francoskih bojnih letal Rafale. Predsednik Volodimir Zelenski je med obiskom v Franciji podpisal izjavo o nameri za nakup teh letal. Dogovor vključuje tudi nakup sistemov zračne obrambe, dronov in vodenih bomb. Finančne podrobnosti posla niso bile razkrite, nakup pa odpira vprašanja o financiranju.

Dmitrij Medvedev, predsednik stranke Enotna Rusija in namestnik predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bo Rusija nadaljevala s posebno vojaško operacijo v Ukrajini, dokler ne bo dosegla vseh zastavljenih ciljev. To je dejal med srečanjem z aktivisti Mlade garde v Moskvi, kjer se je pogovarjal s prostovoljci, ki odhajajo na fronto.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo v ponedeljek, 17. novembra, v Parizu gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. To bo Zelenskijev deveti obisk v Franciji od začetka vojne in bo namenjen utrditvi dolgoročne podpore Francije Ukrajini.

Evropska komisija je zavrnila zmanjšanje števila ukrajinskih vojakov. V Ženevi so potekala srečanja med ameriškimi, evropskimi in ukrajinskimi uradniki glede Trumpovega mirovnega načrta, na katerih so bili prisotni Marco Rubio in Steve Witkoff. Nemčija in evropski zavezniki so zavrnili Trumpov načrt v trenutni obliki in poudarili potrebo po vključitvi Kijeva v dogovor.

Evropska unija je pripravila nasprotni predlog načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino, ki poudarja pogajanja iz trenutne linije fronte, izvedbo volitev takoj po podpisu mirovnega sporazuma in ruske odškodnine. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da mora biti osrednja vloga EU priznana v vsakem mirovnem načrtu za Ukrajino.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da ima Rusija pravico soodločati pri oblikovanju mirovnega načrta za Ukrajino. Poudaril je, da so ZDA prejele pomembne informacije od Rusije glede ključnih vprašanj za rešitev konflikta in da je potrebno z Rusijo opraviti obsežno delo v okviru urejanja konflikta.

Donald Trump je potrdil, da je 27. november rok za Ukrajino, da sprejme mirovni načrt ZDA s 28 točkami, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije. Poleg tega je Trump obljubil uvedbo dodatnih sankcij proti podjetju Lukoil.

Volodimir Zelenski je napovedal, da bo 19. novembra obiskal Turčijo, da bi pripravil "aktivacijo" mirovnih pogovorov z Rusijo in pospešil izmenjavo vojnih ujetnikov.

Britanski časnik The Telegraph je objavil, da Evropa pripravlja mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi konkuriral ameriškemu. Načrt vsebuje 24 točk, ki jih bodo evropski predstavniki predlagali ZDA med pogovori v Ženevi. Evropski načrt naj bi bil pripravljen pred ameriškim in naj bi dovoljeval prihod tujih enot v Ukrajino. Ameriški načrt je že sprožil negativne odzive v Kijevu, med voditelji držav članic EU in v javnosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal predloge "alternativ" ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov Ukrajine. Kremelj je pozval Zelenskega k takojšnjim pogajanjem in ga opozoril na morebitno izgubo dodatnih ozemelj. Iz Kremlja so sporočili, da niso prejeli uradnega ameriškega mirovnega načrta, vendar bodo odgovorili, ko bodo prejeli konkretne predloge po uradnih kanalih. Mediji poročajo, da ameriški načrt predvideva znatne ozemeljske in vojaške koncesije Ukrajine Rusiji.

Donald Trump je ukrajinske uradnike obtožil pomanjkanja hvaležnosti za prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini. Hkrati so nekateri ameriški senatorji izrazili mnenje, da Trumpov mirovni načrt odraža želje Rusije. Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da v Trumpov načrt vključi ukrajinsko vizijo in si prizadeva za trajno končanje prelivanja krvi. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ključne karte v rokah Vladimir Putin.

Po pogovorih med ZDA in Ukrajino v Ženevi naj bi se spremenilo 28 točk Trumpovega mirovnega načrta, kot poroča New York Times. Zelenski je izrazil pozitivno oceno pogovorov, rekoč, da Trumpova ekipa začenja poslušati Ukrajino. Trump je od Ukrajine zahteval sprejetje dogovora do četrtka. EU se pripravlja na prenehanje pomoči ZDA Kijevu. Obe strani sta pogovore označili za učinkovite in konstruktivne, ZDA in Ukrajina pa sta izdali skupno izjavo o "posodobljenem in izboljšanem okviru za mirovno rešitev".

Evropski voditelji so izrazili zadržke glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, češ da je preveč naklonjen Moskvi in zahteva dodatno delo. Pripravljajo protipredlog, saj ZDA pospešujejo diplomatski pritisk. Ukrajinska delegacija se bo v Švici posvetovala z ZDA o možnostih za končanje vojne, medtem pa Rusija poroča o nadaljnjem napredovanju v vzhodni Ukrajini. Svetovalci iz Francije, Velike Britanije in Nemčije so se v Ženevi sestali s predstavniki EU, ZDA in Ukrajine, da bi razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da ne bo izdal Ukrajine, medtem ko ZDA pritiskajo na Kijev, da sprejme mirovni sporazum. Strokovnjaki ocenjujejo, da je Trumpov mirovni načrt nesprejemljiv za Ukrajino in se zdi kot predaja, saj naj bi Washington vsiljeval Kijevu mirovni načrt, ki je naklonjen Kremlju, o katerem naj bi se pogajali brez Ukrajine in Evrope.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, v katerem bosta razpravljala o možnostih za mir v Ukrajini in o ponovni vzpostavitvi sporazuma o izvozu žita. Erdogan načrtuje, da bo o izidih pogovora obvestil tudi druge kolege, vključno s Trumpom.

Razkritje skrivnih pogajanj med Putinom in Trumpom o mirovnem sporazumu za Ukrajino je sprožilo val kritik. Republikanski senator McConnell je ostro obsodil načrt, ki naj bi bil močno pod vplivom Rusije, in ga označil za nevrednega papirja, na katerem je napisan. Evropski protipredlog Trumpovemu načrtu ohranja možnost vstopa Ukrajine v NATO, kar Rusija najverjetneje zavrača. Ob tem se je pojavila preiskava korupcije v krogu predsednika Zelenskega, medtem ko nekateri menijo, da si Ukrajina zasluži preživeti.

Kremelj je obsodil Francijo zaradi nadaljnje dobave orožja Ukrajini, vključno z bojnimi letali, češ da takšno ravnanje ne prispeva k miru, temveč spodbuja protivojno razpoloženje. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izrazil zaskrbljenost zaradi sporazuma med Parizom in Kijevom, ki vključuje dobavo bojnih letal.

Ukrajina in Francija sta dosegli dogovor, po katerem bo Ukrajina od Francije kupila do 100 lovskih letal Rafale. Dogovor je bil objavljen ob obisku ukrajinskega predsednika Zelenskega v Parizu.