APDEJT.si

Klub Mosta in neodvisni poslanec Josip Jurčević sta predlagala izstop Hrvaške iz 'koalicije voljnih', potem ko so hrvaško označili kot potencialno tarčo. Zvonimir Troskot iz Mosta je poudaril, da Hrvaška v tej koaliciji nima kaj iskati, še posebej po provokativnih sporočilih iz Francije.

Evropski poslanci so glasovali za poglobitev integracije obrambne industrije EU z Ukrajino. Razlog za to je negotovost glede ameriškega mirovnega načrta in ruske operacije nekonvencionalnega bojevanja, ki vznemirjajo 27-članski blok.

Senatorji stranke Les Républicains (LR) v Franciji so v poročilu predlagali vrsto ukrepov za boj proti "islamističnemu entrizmu", vključno s prepovedjo nošenja islamske tančice in posta za mladoletnike, mlajše od 16 let. Senatorji menijo, da je tančica "politični simbol" za "islamiste".

Ukrajina naj bi se po poročanju ameriških medijev strinjala z glavnimi točkami mirovnega načrta, ki ga je predlagala Trumpova administracija. Urediti naj bi bilo treba le še nekatere manjše podrobnosti. O tej temi naj bi ZDA in Rusija potekale pogovore v Abu Dabiju. Pričakuje se tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom v naslednjih 24 urah. Nemški zunanji minister je opozoril, da bi bila Rusija do leta 2029 lahko sposobna napasti državo članico Nata.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil zaskrbljenost, da lahko ruske balistične rakete dosežejo katero koli točko v Evropski uniji. Poleg tega je Macron poudaril, da ima Evropa pravico upravljati z zamrznjenimi ruskimi sredstvi.

Generalni sekretar zveze NATO Mark Rutte se bo udeležil današnjega sestanka "koalicije voljnih" za Ukrajino, so sporočili iz tiskovne službe zavezništva. Sestanku bosta sopredsedovala francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer. Srečanje bo potekalo prek spleta.

V Franciji se danes začenja delo preiskovalne komisije o javnem radiodifuziji, ki se sooča z nemirnim obdobjem. Vodja Arcoma bo zaslišan ob 16.30, kar bo pomenilo začetek obsežnega programa zaslišanj, ki bo trajal do začetka marca.

Francoska vlada je prefektom poslala okrožnico, s katero želi izboljšati dostop do nastanitve za ženske, ki so žrtve nasilja. Minister za stanovanja je napovedal ukrep, ki naj bi olajšal nastanitev žensk, žrtev nasilja, in poudaril nujnost hitre in varne oskrbe.

Emmanuel Macron je izjavil, da je Evropa vstopila v novo fazo strateškega konflikta z Rusijo, pri čemer je poudaril grožnjo, ki jo predstavlja Moskva. Hkrati je zavrnil možnost, da bi Francija v okviru reforme služenja vojske napotila mlade Francoze v Ukrajino. Macron je pojasnil, da so bile besede načelnika generalštaba francoske vojske, ki naj bi pozival Francoze, naj bodo pripravljeni na "izgubo svojih otrok" zaradi zadrževanja Rusije, iztrgane iz konteksta. Poudaril je, da ne bo takojšnjega pošiljanja francoskih vojakov v Ukrajino, vendar je dodal, da je približno 20 držav pripravljenih sodelovati v "sileh za odvračanje" po koncu spopadov.

Tribunal v Versaillesu je preložil odločitev o izročitvi senegalskega novinarja in poslovneža Madiambala Diagneja Senegalu na 3. februar 2026, zahtevajoč dodatne informacije. Diagne, ki je v Franciji dobil zatočišče, trdi, da je žrtev političnega pregona zaradi domnevnih podkupnin v višini 21 milijard frankov CFA, povezanih s transakcijami s podjetjem Ellipse Projects. Sodišče je začasno blokiralo izročitev in zahtevalo dodatna pojasnila od senegalskih oblasti, saj so ocenili, da so posredovani dokumenti "zelo šibki".

Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozval poslance, naj najdejo dogovore glede proračuna, glede na resne težave pri njegovem sprejetju. Izrazil je "dober upanje", da bodo poslanci uspeli doseči kompromise. Izjava je bila podana na radiu RTL, medtem ko senat obravnava proračunske dokumente. Macron je poudaril, da bi morali parlamentarci graditi kompromise, namesto da bi komentirali svoje skrbi, in dodal, da še vedno upa, da bo predlog zakona o financah za leto 2026 sprejet.

Marco Rubio je iz Trumpovega mirovnega načrta za Ukrajino odstranil določbe, ki bi trajno prepovedale članstvo Ukrajine v Natu in preprečevale vzpostavitev varnostnih sil držav članic Nata znotraj Ukrajine, kar bi lahko odvračalo Rusijo od ponovnih napadov. Spremenjena je bila tudi določba, ki je prvotno zahtevala, da Ukrajina odstopi ozemlje Rusiji, je dodal uradnik Bele hiše.

V Franciji več kot četrtina žensk v partnerskih odnosih finančno ni samostojna, kar jih izpostavlja večji ranljivosti in povečuje tveganje za nasilje v družini. Ta odvisnost se celo povečuje.

Francoska agencija za raziskavo javnega mnenja Odoxa je prvič napovedala, da bi 30-letni vodja skrajne desnice Jordan Bardella zmagal na naslednjih predsedniških volitvah leta 2027, ne glede na to, kdo bi bili njegovi protikandidati. Sedanji predsednik Nacionalnega zbora (RN) in naslednik Marine Le Pen bi prejel več glasov kot kdorkoli drug.

Po obisku Mohameda bin Salmana v Beli hiši je Savdska Arabija stopila v stik z Iranom in se dogovorila za srečanje na visoki ravni v Parizu v naslednjih 24 urah. Trump naj bi princu zaupal vodenje pogajanj med Iranom in ZDA.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Moskva pričakuje, da bo Washington posredoval prehodno različico načrta za rešitev v Ukrajini, ki bo dogovorjena z Evropejci in Ukrajinci. Lavrov je tudi dejal, da je Rusija med konfliktom v Ukrajini postala bolj enotna in se očistila ljudi, ki so bili neiskreni do domovine. Dodal je, da so evropske države zamudile priložnost, da bi postale enakopravne udeleženke pogajalskega procesa.

Francoski senat je potrdil uvedbo novega porodniškega dopusta, ki bo začel veljati 1. januarja 2027. Predlog je januarja 2024 napovedal predsednik Emmanuel Macron v okviru "demografske obnove" zaradi padanja rodnosti. Vsak od staršev bo lahko dopust koristil istočasno ali izmenično.

Direktor ruske Zunanje obveščevalne službe (SVR) Sergej Nariškin je v ponedeljek v Moskvi izročil ruske potne liste hčerki in vnuku francoskega informatorja Žorža Paka, ki je nekoč prispeval k ohranjanju miru. Prejemnici sta Isabel Pak in Dimitri Folimonoff. Slovesnost je potekala na sedežu SVR v moskovski četrti Jasenevo.

Po poročilu Združenih narodov je bilo leta 2024 ubitih približno 50.000 žensk in deklet v partnerskem ali družinskem nasilju. To pomeni, da je po svetu vsakih deset minut ubit ena ženska ali dekle.

Kremlju se je zdel evropski mirovni načrt za Ukrajino nekonstruktiven, medtem ko je podprl dele ameriškega predloga. Republikanski senator Mitch McConnell je kritiziral mirovni načrt, češ da je pod vplivom Rusije. Po poročanju virov naj bi ukrajinska delegacija načeloma pristala na Trumpov mirovni načrt, kar je povzročilo padec cen nafte. Zaradi tega je republikanski kongresnik razmišljal o odstopu. Poročali so o obnovljenih pogovorih med ZDA in Rusijo za hrbtom Kijeva. Zelenski naj bi se ta teden srečal s Trumpom, da bi sklenil dogovor.

Fernando Dias, kandidat za predsednika Gvineje-Bissau, je razglasil zmago na nedeljskih predsedniških volitvah in zatrdil, da drugi krog ne bo potreben. Dias je v izjavi, ki so jo prenašali gvinejski mediji, dejal, da so volitve prinesle spremembo režima in da je premagal aktualnega predsednika Umara Sissocoja Embalója.

Iranski zunanji minister Seyed Abbas Araghchi je med obiskom na Nizozemskem govoril na 30. srečanju držav članic Konvencije o prepovedi kemičnega orožja v Haagu.

Rusija je zavrnila vložek Evrope v mirovne predloge za Ukrajino in izrazila podporo prvotnemu 28-točkovnemu načrtu Donalda Trumpa. Ukrajinski uradniki so potrdili, da ta načrt ne obstaja več, medtem ko je Rusija dejala, da so spremembe v načrtu zanjo nesprejemljive. Svetovalec nekdanjega direktorja Cie je dejal, da Trumpov načrt pomeni, da bo Vladimir Putin dobil "vse, kar si želi".

Azerbajdžan je bil 24. novembra 2025 v Parizu na 25. zasedanju Generalne skupščine držav pogodbenic Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine iz leta 1972 izvoljen za članico Odbora za svetovno dediščino UNESCO za obdobje 2025-2029.

Sindikati učiteljev v Franciji so izrazili zaskrbljenost in kritike glede predlogov državljanske konvencije o času otrok v šoli. Predlogi vključujejo "praktično učenje" popoldne in začetek pouka ob 9. uri, kar sindikati ocenjujejo kot "poceni šolo" in "utopične" ukrepe, ki ne naslavljajo pomanjkanja sredstev v izobraževanju. Sindikati opozarjajo na socialne neenakosti in zahtevajo več vlaganja v izobraževanje.

Emmanuel Grégoire, kandidat Socialistične stranke za župana Pariza, je na radiu France Inter razkril, da je bil kot šolar žrtev spolnih zlorab med obšolskimi dejavnostmi.

Francoska poslanka Céline Thiébault-Martinez je opozorila, da spolno nasilje pogosto ostaja nekaznovano. Predlagala je nov zakon za boj proti temu nasilju, ki ga je podpisalo približno sto poslancev iz različnih strank. France Inter je ekskluzivno pridobil vpogled v predlog zakona.

Adonis Georgiadis je prejel knjigo Aleksisa Ciprasa »Itaka« in se mu zahvalil ter mu v odgovor poslal svojo knjigo z naslovom »Rim«. Georgiadis je na družbenih omrežjih objavil video, v katerem je komentiral Ciprasovo posvetilo in napovedal skorajšnjo predstavitev svoje knjige.

Videoposnetek, objavljen 21. novembra, prikazuje ministrico in kandidatko za županjo Pariza, Rachido Dati, med pobiranjem smeti. Njena akcija je sprožila številne odzive na internetu.

Francoski senat je začel znova obravnavati predlog proračuna za leto 2026, potem ko so ga poslanci v državnem zboru zavrnili. Senatorji se bodo vrnili na prvotni predlog vlade, pri čemer obstaja bojazen pred proračunsko blokado.

V Baltskem morju so se začele obsežne vojaške vaje držav Nata pod vodstvom finskih pomorskih sil. Vaje »Freezing Winds 25«, ki potekajo na južni obali Finske, v Arhipelaškem morju in Finskem zalivu, vključujejo okoli pet tisoč vojakov in 20 ladij iz več držav, med drugim iz Belgije, Danske, Estonije, Francije, Nemčije, Latvije, Litve, Nizozemske, Poljske in ZDA. Sodeluje tudi 1. stalna protiminska skupina Nata (SNMCMG1), pa tudi lovci, helikopterji in letala za pomorsko opazovanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je kritiziral ukrajinsko vodstvo zaradi domnevne nehvaležnosti za ameriška mirovniška prizadevanja. Njegova izjava sovpada z začetkom pogovorov v Ženevi o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino, kjer so evropski predstavniki izrazili zadržke. Trump je ob tem znova kritiziral tudi Evropo zaradi odvisnosti od ruske nafte.

V francoski regiji Dordogne je dron dvakrat preletel območje tovarne, ki proizvaja pogonski smodnik za topniške granate, namenjene tudi francoski vojski. Oblasti so sprožile preiskavo o incidentu.

Britanski časnik The Telegraph je objavil, da Evropa pripravlja mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi konkuriral ameriškemu. Načrt vsebuje 24 točk, ki jih bodo evropski predstavniki predlagali ZDA med pogovori v Ženevi. Evropski načrt naj bi bil pripravljen pred ameriškim in naj bi dovoljeval prihod tujih enot v Ukrajino. Ameriški načrt je že sprožil negativne odzive v Kijevu, med voditelji držav članic EU in v javnosti.

Marine Le Pen napoveduje, da ne bo odstopila od kandidature za predsednico Francije leta 2027, kljub obsodbi in potencialni prepovedi kandidiranja. Njen pritožbeni postopek bo potekal v začetku leta 2026, kjer upa na razveljavitev kazni.

Emmanuel Macron naj bi v prihodnjih dneh napovedal uvedbo prostovoljnega vojaškega roka v Franciji. Ta poteza prihaja v času, ko se svet sooča z negotovostjo in vojno v Evropi, projekt pa je že nekaj mesecev v pripravi.

Ustanovitelj Telegrama Pavel Durov je izrazil mnenje, da je teorija o vpletenosti Francije v smrt ameriškega konservativnega aktivista Charlieja Kirka verjetna. Durov je prepričan, da bi lahko bila Francija vpletena v Kirkovo smrt.

Odločitev, da se obsojencu za trgovino z mamili, ki je zaprt v Vendin-le-Vieil v Franciji, dovoli izhod iz zapora za razgovor za službo, je sprožila polemike. Minister Gérald Darmanin je napovedal, da želi pregledati pravila glede teh dovoljenj.

Jean-Luc Mélenchon, vodilna figura stranke LFI, je v enem tednu izvedel dva javna nastopa: obiskal je priljubljeno tržnico v pariškem predmestju in se udeležil sejma Made in France. S tem je subtilno začel svojo predsedniško kampanjo, pri čemer se osredotoča na stik z ljudmi in promocijo francoskih izdelkov.

Jean-Luc Mélenchon, vodja stranke La France insoumise (LFI), je na srečanju v Seine-Saint-Denis napovedal začetek kampanje za občinske volitve leta 2026, ki jo vidi kot pomemben preizkus pred prihajajočimi predsedniškimi volitvami. Poudaril je pomen lokalnih volitev v kontekstu njegove vizije "Nove Francije".

Francija bo okrepila pritisk na Rusijo po obsežnem ruskem napadu na Ukrajino 14. novembra, je sporočilo francosko zunanje ministrstvo. Pariz obsoja napad in obljublja nadaljnjo podporo Ukrajini.

Francija se spominja desete obletnice terorističnih napadov v Parizu in njegovi okolici, v katerih je bilo ubitih 130 ljudi, več kot 350 pa ranjenih. Potekale so slovesnosti v spomin na žrtve, udeležili pa so se jih tudi predstavniki francoskega političnega vrha.

V ruskem nočnem raketnem napadu na mesto Balakliia v vzhodni Ukrajini so umrle tri osebe, deset civilistov je bilo ranjenih, med njimi trije otroci. Raketni napad je poškodoval stanovanjske zgradbe in vozila v središču mesta. Na kraju dogodka so posredovale službe za izredne razmere.

Nekdanji francoski minister za notranje zadeve Bernard Cazeneuve se spominja serije terorističnih napadov v Franciji leta 2015. V pogovoru se spominja usodne noči 13. novembra, ki je spremenila njegovo življenje in pogled na politično udejstvovanje.

Kremelj je izjavil, da francoska bojna letala ne bodo spremenila situacije v Ukrajini. Kljub temu je Ukrajina sklenila desetletni dogovor s Francijo o dobavi 100 bojnih letal Rafale za okrepitev svoje obrambe. Kremelj hkrati upa na novo srečanje z Združenimi državami, kjer bi razpravljali o možni rešitvi za konec vojne v Ukrajini.

Zunanji ministri držav G7 so pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini. V skupni izjavi so ministri Nemčije, Velike Britanije, Kanade, Francije, Italije, Japonske in ZDA izrazili "neomajno podporo" ozemeljski celovitosti Ukrajine, ki jo je napadla Rusija. Napovedali so povečanje gospodarskega pritiska na Rusijo z ekonomskimi sankcijami in preučujejo ukrepe proti državam in organizacijam, ki financirajo ruska vojna prizadevanja. Ta poziv prihaja v ozadju dvomov o pripravljenosti Rusije za pogajanja.

Ukrajinske sile so napadle rafinerijo nafte v Rjazanju, radarsko postajo Nebo-U in območja, kjer so bili zbrani ruski vojaki. Prav tako so izvedle sabotažo na Transsibirski železnici, da bi preprečile dobavo orožja iz Severne Koreje. Rusija je medtem napadla Sumsko regijo z napredno protiladijsko raketo Cirkon. Nemčija je Ukrajini namenila 150 milijonov evrov za nakup orožja, Bundestag pa je sprejel načrt proračuna za leto 2026, ki Ukrajini namenja 11,5 milijarde evrov pomoči.

Francosko protiteroristično tožilstvo razmišlja o uvedbi "akcij restriktivne pravičnosti" v primerih terorizma. To možnost podpira tudi Salah Abdeslam, edini preživeli član komandosov, ki so izvedli napade 13. novembra. Podobni ukrepi so bili v tujini že uporabljeni v primerih terorizma.

Ukrajinska vojska se spopada s pomanjkanjem vojakov in povečanim številom dezerterjev, kar povzroča težave pri zagotavljanju zadostne obrambe na celotni frontni liniji. Zaradi tega naj bi nekatere dele fronte varovali le droni. Ruske sile so medtem zavzele večji del Kupjanska, strateško pomembnega mesta v Harkovski oblasti.

Nemški kancler Fridrih Merc je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom poudaril, da mora biti Evropa del vsakega mirovnega procesa za Ukrajino. Merc je izjavil, da vojn ne morejo končati velike sile preko glav prizadetih držav in da je za konec vojne potrebno soglasje Ukrajine in Evrope. Opozoril je, da bi imel morebitni poraz in razpad Ukrajine vpliv na evropsko politiko.